Kako v galerijski prostor postaviti indiferentni objekt v razmerju do ravnodušnega gledalca? Kakšne učinke sproža razstavno delo, ki mu je odvzeto bistvo, in kaj sproža postranski pogled opazovalca? Možnost, da bi umetniškemu objektu odvzeli bistvo, se zdi paradoksalna. Mi pa se, nasprotno, še prevečrat znajdemo v stanju nezainteresiranosti, v stanju odtujenosti, saj do novih umetniških projektov večkrat pristopamo s pristranskostjo in kapljico cinizma. In seveda tak pristop do sodobne umetnosti ni brez razloga; ničkolikorat smo bili že priča razstavam, ki so se izkazale za navadno sranje. Prav ta balast bo danes ob 19.00 v prostorih Aksioma preizpraševal Andrej Škufca. Predstavil bo svojo novo kolekcijo z naslovom Indiference, ki združuje dva ekstrema; visoki dizajn in industrijske podobe. Idejno pa se bo ukvarjal z bližino umetniškega objekta in nezainteresiranega gledalca, bližino odtujenosti in željo po pripadnosti. Od gledalca bo terjal preznojeno telo in razočaranje. Zakaj bo temu tako, pa nam pove njegovo svetovalno telo, Domen Ograjenšek.

Izjava

A kaj pravzaprav naredi te razstavne objekte nekaj posebnega?

Izjava

Tudi Zavod za sodobno umetnost, SCCA-Ljubljana, se v sodelovanju s Slovensko kinoteko na današnji dan dotika razmerij; danes ob 19.00 se bo diskutiralo o oddaljenosti in stičiščih umetniškega videa ter kratkega filma. Na platnu se bosta odvili dve deli; Casus Belli Marka Kovačiča in Paura in citta' Davorina Marca. Na vprašanje, ali je še smiselno razlikovati med videom in kratkim filmom, bodo po projekciji poleg dveh že navedenih avtorjev skušali odgovarjati še Jasna Hribernik, Miha Knific in Miha Vipotnik. Pogovor bosta vodili Varja Močnik in Barbara Borčić. Slednja nam je povedala nekaj o razmerju kratkega filma in videa nekoč.

Izjava

Mnenja o razlikah kratkega filma in videa danes pa se bodo klesala zvečer v prostorih Slovenske kinoteke - in upam, da tokrat ne bomo ostali ravnodušni.