Tri desetletja zavoda maska
Zdravo! Ta teden Zavod Maska praznuje 30 let delovanja. Za ta jubilej so že leta 2006, ko so praznovali stoto edicijo revije Maska, začrtali sedemnajst let trajajoč projekt. K sodelovanju so povabili 192 umetnikov, ki so jih v svoji reviji omenjali med letoma 2000 in 2005. Izpeljavi projekta smo tako lahko priča ta teden na diskurzivnih in umetniških dogodkih, ki so združeni pod naslovom Zdaj je tukaj!.
Bistveni faktor tako dolgo trajajočega projekta je temporalnost. Kulturna produkcija je namreč v veliki meri podvržena radikalni prekarnosti v obliki projektnega dela. Tako se naloga predstavljati si prihodnost onkraj meje nekajletnega projekta izkaže za praktično nemogočo. Realizacijo projekta reflektira Janez Janša, tedanji direktor Zavoda Maska.
Na povabilo k sodelovanju se je odzvalo le 64 od 192 umetnikov, navedena razloga za zavrnitev pa sta bila pogosto ravno negotovost prihodnosti in nezmožnost, da bi si jo sploh predstavljali.
Prekarni negotovosti pa je podvržena tudi Revija Maska. Časovnica sedemnajstletnega projekta je bila zastavljena tako, da naj bi njegova realizacija, ki smo ji lahko priča ta teden, sovpadala z dvestoto edicijo revije. Ta pa je, zaradi pospešene produkcije, izšla že leta 2020. Takrat so dvestoto edicijo s podobnim poskusom upočasnitve ali preseganja časa razdrobili na tridelni izvod. Da je prekarnost v kulturnem sektorju in širše v sektorju nevladnih organizacij zares politično vprašanje, pojasni aktualna direktorica Zavoda Maska, Alja Lobnik.
Primer za to, da kljub vsemu danes že obstajajo mehanizmi, da si prihodnost zamišljamo tudi bolj daljnoročno, ponudi Janša.
Trideset let delovanja ene največjih nevladnih organizacij je tako dobra priložnost za refleksijo položaja vseh nevladnih organizacij v Sloveniji. Kako smo prišli do točke, na kateri smo danes, pojasni Janša.
Na primeru gentrifikacije Avtonomne tovarne Rog tako postane jasno, da takšen prekaren položaj nevladnih organizacij predstavlja grožnjo vsem samoniklim prostorom in dejavnostim, ki rešujejo stiske ljudi, ki drugje ne najdejo prostora. S tem mesto in družba že tako diskriminiran del populacije izpostavljata še večji prekarizaciji in diskriminaciji.
Kako vprašanje prekarne produkcije v kulturi in nevladnem sektorju pri Zavodu Maska odpirajo danes s projektom Jugofuturizma in kako ga bodo obravnavali tudi v prihodnje, pojasni Lobnik.
Prekarnost kulture in nevladnega sektorja tako kot pred sedemnajstimi leti še vedno onemogoča predstave prihodnosti onkraj razpisnega roka. Danes in jutri pa si lahko v Stari mestni elektrarni in Kinu Šiška ogledate, kako so to poskušali preseči pri Zavodu Maska s projektom Zdaj je tukaj!.
Foto: spletna stran Zavoda Maska iz 2006 - oblikoval Vuk Čosić
Dodaj komentar
Komentiraj