Usaka rwža jma trn
»Jaz nisem feministka« – stavek, ki ga slišimo prepogosto. Še posebej je modno, da se za nefeministke izrekajo ženske na pomembnih položajih, denimo pravkar slišani predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič in poslanka SDS Eva Irgl. Že mogoče, da so desetletja feminističnega boja v Sloveniji in po svetu znatno izboljšala položaj žensk, a kaj, ko so so feministke tako zoprne.
Predsodki o feminizmu so trdovratni predvsem, ker radi pozabimo, da je delo feministk izboljšalo življenja vseh nas. Zakaj torej obeležujemo dan žena?
Tako enega izmed sprožilnih dogodkov za praznovanje osmega marca opiše antropologinja Svetlana Slapšak. Soustvarjalka festivala Rdeče zore Saša Némec poudarja dva obraza osmega marca. Njene poudarke dopolni Slapšak.
Spominjati se preteklih zmag je pomembno, kajti svojih pravic ne moremo razumeti kot samoumevne in nedotakljive.
Čeprav so se zahvaljujoč feministkam zgodili veliki premiki v smeri enakopravnosti, se še vedno soočamo z nasiljem, ki ga poganja patriarhalna družba.
Tako pravi Lea Aymard, aktivistka in programska sodelavka Zavoda TransAkcija. Senzacionalistično poročanje o femicidu kot »družinski tragediji« jasno pokaže nerazumevanje partnerskega nasilja v družbi. Hkrati tudi zamegljuje razloge za pojav nasilja in jih malodane trivializira. Posebej zasenčeno pa je nasilje nad trans ženskami, o katerem mediji sploh ne poročajo. Seznam spregledanih problematik se zdi neskončen; o pravicah spolnih delavk v javnosti ne govorimo, reproduktivne pravice žensk so venomer na prepihu, menstruacija je še vedno tabu, predvsem pa iz družbe izključujemo transspolne in nebinarne osebe.
Že ob svojih začetkih je bil boj proti patriarhatu povezan s številnimi drugimi boji. Tesno je bil spét denimo z delavskim gibanjem in bojem za volilne pravice žensk, vendar to še zdaleč nista bili edini temi, ki jih je odpiral feminizem tistega časa.
Kljub jasni sorodnosti idej in vrednot transaktivizem v mnogih ‒ tudi feminističnih ‒ okoljih še vedno ni dobrodošel.
Misel, da je govoriti o sebi in svoji poziciji nekaj radikalnega, spominja na začetke feminizma, ko je bilo izrekanje žensk nekaj nezaželjenega, celo nezaslišanega. Znotraj feminizma in širše družbe je tako še veliko za postoriti in še marsikatera bitka mora biti izbojevana.
Dodaj komentar
Komentiraj