Vasko giveth, Vasko taketh

Kulturna ali glasbena novica
12. 10. 2021 - 15.10

Od včeraj je znan predlog kulturnega proračuna za leto 2023! Vlada bo kulturi tudi tokrat namenila rekorden znesek, in sicer kar 238 milijonov evrov, 8,4 milijona več kot lani, kar je največ do zdaj. A opozicija je na seji parlamentarnega Odbora za kulturo opozorila, da so iz predloga proračuna izvzeti samozaposleni in nevladne organizacije, saj rebalans predvideva zmanjšanje stroškov za spodbujanje njihove ustvarjalnosti. Novi premiki ministra Simonitija tako naznanjajo še en korak k viziji o državotvorni funkciji kulture po nareku nedavno v javno razpravo poslanega Nacionalnega programa za kulturo 2018–25, ki pravi, da bi moral nevladni sektor z ohranjanjem slovenske kulturne dediščine v prvi vrsti delovati v korist »občega dobrega«.

Kulturni proračun za leto 2023 predvideva povečanje sredstev za programe avdiovizualnih medijev in njihovo produkcijo, program RTV za tujino, pa tudi za vsebine in infrastrukturo za senzorno ovirane. Predvideva tudi povečanje sredstev za razvoj in promocijo slovenskega jezika ter plačilo prispevkov verskim uslužbencem. Inga Remeta, predsednica društva Asociacija, ob tem opozarja, da so kljub omenjenim naložbam okrnjena sredstva za samozaposlene v kulturi in promoviranje kulturne ustvarjalnosti.

Izjava

S spodbujanjem kulturne ustvarjalnosti vlada vsaj na papirju zagotavlja spodbujanje usposobljenosti, znanja, spretnosti in kompetenc na področju kulture ter s tem krepitev enakih možnosti in socialne kohezije. Temu so med drugim namenjene razne štipendije, izobraževalne dejavnosti in financiranje reprezentacije slovenske kulture v tujini. Po mnenju Remete bo zmanjšanje sredstev na tem področju prizadelo res široko populacijo kulturnikov. 

Izjava

V ozadju ravnanja vlade naj bi bilo v prvi vrsti slabljenje kulturnega sektorja civilne družbe in njenih institucij za promoviranje demokratičnosti.

Izjava

Nacionalni kulturni program 2018–2025 vprašanje o poslanstvu slovenske kulture v prvi vrsti veže na stanje našega političnega sistema po osamosvojitvi in prehodu iz socializma v demokratično republiko po vzoru Evrope in zahodne civilizacije ter njune vrednote. V luči valov globalizacije, tehnične digitalizacije ter socialne pluralizacije in atomizacije naj bi kultura v prvi vrsti igrala vlogo povezovanja in kljubovanja individualizmu. A Remeta izpostavi, da ni jasno, koga naj bi že tako zelo splošno napisan program v praksi sploh vključeval.

Izjava

Vaskov odlok je razglasil Matej. 

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.