Cenjeno skupščanstvo. Na ta današnji dela prost dan se odpočijmo od tegob vsakodnevnega kapitalizma in se podajmo v rekluzive kulturne refleksije. Če ste zanje razpoloženi, le priostrite uho, če niste, pa nič ne de. Saj, kot pravi Jordan Peterson, so praktično vse ideje tako ali tako napačne. Veliki ponedeljek, kaj naj nam pomeni? Ob vprašanju pozicije religije in religioznosti danes, ob okoljski in podnebni problematiki, ob prevpraševanju pomena sreče v komunizmu in kapitalizmu se sprašujemo, kaj bi na to porekel Jezus? Ob tej situaciji smo se, primerno na današnji veliki ponedeljek, pogovarjali z dr. Karlom Gržanom, slovenskim rimskokatoliškim duhovnikom, pisateljem, publicistom in scenaristom.

Gržana smo vprašali, katere misli in kritike se mu porajajo v kondicijah sodobnosti, v luči teh zaskrbljujočih trendov in dogajanj, ki se nič kaj bistveno ne približujejo neki ideji in praksi družbeno-ekološkega blagosopostajanja:

Izjava

Družbene neenakosti in razmerja moči se izkazujejo tudi v podnebni in širši okoljski problematiki. Kakšen koncept gospodovanja z življenjskimi viri narekuje življenju človeka in nečloveških bitij danes? Se lahko opremo na svete skripte, ko iščemo opredelitev gospodovanja, ki preseka kartezijanski subjekt človeka, odpetega od narave?

Izjava

Gržan to problematiko prepoznava tudi skozi sprevrženost izkoriščevalske subjektivitete, ki jih kapitalistični koncept ekonomije hrani in reproducira:

Izjava

Bomo s temi nastavki, s temi sestavinami za svetopisemsko, post-antropocentrično opredelitev gospodovanja, uspeli pravi čas docela skuhati tega jastoga ali pa bomo v eksistenčni nuji primorani razmišljati o alternativah, karpačo morda? Ali pa se bomo naučili živeti z jastogom kot z bratom?