Žarkolom na Festivalu Lutke 2020
Pozdravljeni v Kulturnih novicah. Včeraj ob 21. uri je na velikem odru Kina Šiška v sklopu Festivala Lutke 2020 potekal avdiovizualni nastop Žarkolom intermedijskega umetnika in našega bivšega sodelavca Tadeja Droljca. Mednarodni festival, ki se je začel v petek, 2. oktobra, in bo trajal do jutri, je že petnajsti po vrsti. Pod budnim očesom umetniške vodje Ajde Rooss se odvija se v organizaciji Lutkovnega gledališča Ljubljana in prinaša izbor sodobne lutkovne produkcije. Letošnja izvedba je gledalcem ponudila dvanajst uprizoritev in dve instalaciji, ki se bodo zaradi rekonstrukcije Šentjakobskega odra nad Lutkovnim gledališčem odvile tudi v Pionirskem domu, Hiši otrok in umetnosti, Stari mestni elektrarni in že omenjenem Kinu Šiška.
Ajda Rooss je poudarila, da pri festivalu Lutke ne gre več samo za lutke, kot bi mislil slehernik.
Letošnja izvedba je bila seveda že v osnovi velik izziv – posledice epidemije so namreč omejile visoko zastavljene konceptualne cilje festivala. Precej težav je organizatorjem povzročilo nenehno manevriranje z vsak dan spreminjajočimi se ukrepi, veljavnimi tako pri nas kot v tujini. Po besedah Rooss je moralo kar sedem skupin umetnikov v zadnjih treh tednih odpovedati svoje sodelovanje. Čeprav je bil torej gledalcem na voljo okrnjen program, ta kljub temu vključuje kar štiriintrideset umetnikov in prinaša vrsto inovativnih uprizoritvenih presežkov. Nekaj besed je umetniška vodja namenila tudi rdeči niti festivala samega:
Avdiovizualni nastop Žarkolom Tadeja Droljca, ki ga je za naš radio pred slabim letom recenzirala Hana-Uma Zagmajster,
je bil včeraj prikazan v razširjeni, daljši izvedbi. Kot so zapisali na spletni strani gledališča, temelji nastop, ki je trajal točno sedemindvajset minut, na prostorskih avdiovizualnih objektih, sestavljenih iz lomljenih svetlobnih žarkov in zvoka. Objekti, ki so bili predočeni približno petdesetim gledalcem, se izogibajo enoznačni definiciji in pri opazovanju ustvarjajo mešane občutke. Gledalec ne ve, ali gleda vizualno utelešenje zvoka, posluša zvok gibljive svetlobe, ali pa gre za nekaj vmes. Avtor nam je zaupal, da je bilo prav to cilj njegovega manipuliranja z zvokom in svetlobo:
Poetični prostor Žarkoloma dopušča različne interpretacije, saj stalno spreminjajoči se objekti ustvarjajo abstraktno naracijo, ki predstavlja različne perspektive in razlage izmuzljivih in sicer nevidnih ter neslišnih človeških občutij.
Tako kot celotni festival Lutke se je tudi Droljc v procesu ustvarjanja nastopa srečal z nekaj težavami, ki pa niso bile vezane na koronsko stanje, temveč so nastopile že pred lanskoletno premiero. V produkciji Osmo/ze in koprodukciji Kina Šiška je imel pripravljen jasen plan kreativnega procesa in izvedbe, ki pa je bil kasneje nepričakovano podvržen spremembam. Osnovna ideja je bila, da bo sočasno delal z lučjo, zvokom in sliko, kar je bistveno vplivalo na kompozicijsko-kreativne odločitve. Proces se je zakompliciral in zavlekel, ko so prejeli pokvarjene laserje, s katerimi naj bi avtor delal, sočasno pa je Kino Šiška zamenjal celotni sistem luči. Za piko na i je deloma izgubil dostop do prostora, v katerem je delal, kar je pomenilo, da je moral celotno ustvarjanje prenesti v svojo dnevno sobo, občasno pa v Kino Šiška, ki mu je tako lani kot letos nekajkrat prijazno odstopil veliko dvorano. To mu je omogočilo, da je celotni nastop prilagodil velikemu prostoru, v katerem je obakrat nastopil.
Laiki Žarkoloma na prvi pogled sicer ne bi umestili v festival Lutke. Ajda Rooss je ob koncu našega pogovora nekaj besed namenila prav umeščenosti nastopa Tadeja Droljca:
Dodaj komentar
Komentiraj