Žalost torka

Žalost torka

Oddaja
8. 11. 2016 - 16.30

Metelkova:

 

A-Infoshop ob 19:00: veganski kuharski večer

Veganske večerje se nadaljujejo. Kuha izurjena kuharska ekipa, tako da se pojedini ne bo mogoče izogniti. Recept za zdaj ostaja skrivnost.

Jalla Jalla ob 20:20: razstava Bo... vsi prou lepo vabljeni :)

 

Klub Gromka ob 21:00: Metabonma: Trio Tina Žerdin (harfa), Matei Ioachimescu (flavta) in Sandor Antal (viola), (SLO/RU)

Člani tria so se spoznali med skupnim muziciranjem v različnih dunajskih orkestrih. Vsak izmed njih je v svoji domovini, ki jo je zapustil najprej zaradi študijskih in kasneje profesionalnih razlogov, že uveljavljen umetnik.

Flavtist Matei Ioachimescu spada med najvidnejše izvajalce klasične glasbe v Romuniji. Do leta 2011 je bil solo flavtist v George Enescu filharmoniki v Bukarešti, nato se je posvetil solistični in pedagoški karieri, ki jo uspešno udejanja v obliki številnih koncertnih turnej po celem svetu ter številnih mojstrskih tečajev v Romuniji, v Avstriji in na Madžarskem. Leta 2014 je v sodelovanju s pianistko Catalino Butcaru izdal prvo samostojna zgoščenko “Lumiére”. Violist Sándor Antal se je rodil madžarski družini v romunski Transilvaniji. Po študiju na Univerzi za glasbo v mestu Cluj Napoca v Romuniji je postal član Državnega filharmoničnega orkestra mesta Oradea. Od leta 2008 je član nemškega orkestra “Philharmonie der Nationen”, od septembra 2015 solo violist Filharmonikov iz Brna (Češka). Njegov repertoar obsega številna solistična dela in komorno glasbo, igra pa tudi romunsko, madžarsko in romsko ljudsko glasbo.

Harfistka Tina Žerdin je pričela glasbeno pot kot učenka klavirja in solopetja na glasbeni šoli v domačem Velenju. Koncertno se veliko udejstvuje tako doma kot tudi v tujini: nastopa kot solistka, kot članica raznovrstnih komornih zasedb in kot solo harfistka uglednih avstrijskih orkestrov (Dunajski komorni orkester, orkester na starih inštrumentih „Wiener Akademie“, Madžarsko- avstrijska Haydnova filharmonija, orkester Tirolskih slavnostnih iger). Med drugim je gostovala tudi v orkestrih Dunajske državne opere in Milanske Scale. V letu 2015 je v založbi Društva slovenskih skladateljev izšla njena prva zgoščenka z deli slovenskih avtorjev. Kot pedagoginja je dejavna v Sloveniji, Avstriji, na Kitajskem in v Mongoliji.

 

Glasba izven:

 

Klub CD ob 19:00: Nov Jazz Fokus, Jesenski enodnevni mednarodni festival

Tim Green meets Trio Tip
Jure Pukl/Daniel Nösig Quintet feat. Tzumo Arpad, Josh Ginsburg & Gregory Hutchinson
Douglas-Ribot-Ibarra: New Sanctuary

Jure Pukl/Daniel Nösig Quintet feat. Tzumo Arpad, Josh Ginsburg & Gregory Hutchinson
Jure Pukl, saksofon; Daniel Noesig, trobenta; Tzumo Arpad, klavir; Josh Ginsburg, kontrabas; Greg Hutchinson, bobni

Malo je glasbenikov, ki se v glasbenem smislu tako odlično razumejo kot saksofonist Jure Pukl in trobentač Daniel Noesig. Ideja o skupnem projektu se je rojevala zadnjih deset let, da bi v letu 2012 dobila sedanjo podobo. V zasedbi je tudi eden najbolj vplivnih in priznanih tolkalcev današnjega časa Greg Hutchinson, ki je igral z velikani jazza, kot so: Ray Brown, Joe Henderson, Joshua Redman in vokalna ikona Betty Carter. Kvintet bo predstavil avtorsko glasbo Jureta in Daniela, ki izhaja iz močne jazzovske tradicije, a je napisana v modernem duhu, z veliko interakcije med člani kvinteta. Premierna predstavitev albuma v Sloveniji.

Tim Green meets Trio Tip
Tim Green, altovski saksofon; Lenart Krečič, tenorski saksofon; Vladimir Kostadinović Krcko, bobni; Milan Nikolić, kontrabas

Saksofonista Tima Greena med drugim poznamo po sodelovanju z Royom Hargrovom, Wyntonom Marsalisom in Christianom McBridom. Tokrat bo nastopil z mednarodno zasedbo Trio Trip od tod do sosednje regije. Izvajali bodo pretežno avtorsko glasbo, nekaj bo tudi priredb jazzovskih standardov in znanih skladb drugih žanrov. Večer pa bo poln tudi »soul« vložkov.

Douglas-Ribot-Ibarra: New Sanctuary
Dave Douglas, trobenta; Marc Ribot, kitara; Susie Ibarra, bobni, kulintang, elektronika

Dave Douglas, zvezdniški trobentač in skladatelj, lastnik založbe in organizator festivala trobentačev, je z New Sanctuary nadaljeval koncept iskanja novih rešitev pri pisanju glasbe za improvizatorje, ki ga je začrtal že z dvojnim cedejem Sanctuary za osem improvizatorjev sredi devetdesetih. Tokrat je k sodelovanju povabil še izjemna glasbenika improvizatorja: proslavljenega Marca Ribota, ki je na snemanju igral tudi trobento, ter tolkalistko Susie Ibarra, ki se po večletnem uspešnem pedagoškem delu vrača na koncertne odre.

14, 11* €

 

Slovenska filharmonija, dvorana Slavka Osterca ob 19:30: Ob klavirju: Rebeka Dobravec, Anže Rupnik
Brezplačne vstopnice.

 

Prulček Bar ob 20:00: Koncert - Low Rider feat. Ana Vipotnik

Igor Leonardi - el. in midi kitara
Krešimir Tomec - bas
Gaj Bostič - bobni
gostja: Ana Vipotnik - vokal

Novi slovenski jazz rock trio je sestavljen iz prekaljenih strunarjev in novopečenega bobnarskega mačka.

Gaj Bostič, 15 let, verjetno najmlajši bobnar redno aktiven na slovenskih odrih. Svojo glasbeno pot je začel pri osmih letih pod mentorstvom Davida Morgana v zasebni bobnarski šoli in sočasno obiskoval oddelek tolkal Glasbene šole Piran. Že pri 11 letih je začel igrati v glasbeni skupini StillOut, s katero so osvojili kar nekaj nagrad za obetavne mlade glasbene skupine in igrali kot občasni spremljevalni band Pero Lovšina ter predskupina mnogim imenom na glasbeni sceni: Heavenix, TheWhite Dominos, SanDiego, Let 3 ... Bil je član tolkalnih skupin ZPGŠ, sodeloval v Brass bandu GŠ Koper ter Jazz Bandu GŠ Izola in Rock Bandu GŠ Koper. Z Jazz in Rock Bandom (mentorja Samo Turk in Boštjan Andrejc) so v letu 2016 izvedli projekt Franka Zappe, s katerim so se predstavili tudi na koprskem festivalu Jeff. Gaj se šola na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani – Jazz bobni. Je član godalne zasedbe Laurylin in rock skupine Nevermind. Kot gostujoči bobnar pa sodeluje tudi z drugimi glasbeniki: Lado Jakša, Bakan rock Gang, Igor Leonardi…

Tokrat bo gostja na vokalu Ana Vipotnik s Flower-Power repertoarjem iz 60ih.

Brez vstopnine

 

Cvetličarna ob 20:00: Alborosie & Shengen Clan

V Slovenijo prihaja pevec, multiinštrumentalist in producent ALBOROSIE, trenutno eno izmed najbolj vročih imen reggae scene. Njegov ekskluzivni koncert, kjer bo z izkušeno, pretežno jamajško spremljevalno skupino Shengen Clan predstavil svoj novopečeni album "Freedom & Fyah’" (Greenleves, 2016), si boste lahko ogledali v torek, 8. novembra 2016 v Cvetličarni. Soundsystem podporo bodo nudili neutrudni protagonisti reggae scene pri nas, ki so pred kratkim praznovali petnajstletnico obstoja, Roots in Session ter selektor Ohoroho.

Alborosie je polnokrvni Sicilijanec, ki je že v najstniških letih igral v mnogih italijanskih bendih, med drugim tudi v priznanem Reggae National Tickets. Prav z njimi je prvič nastopil na Jamajki – dogodek, ki mu je spremenil življenje. Kmalu se je namreč preselil tja, se zaposlil kot tehnik v GeeJam studiu, kjer je imel čast sodelovati z mnogoterimi, tako jamajškimi kot tujimi glasbeniki. Multiinštrumentalist, fasciniran nad analognimi snemalnimi tehnikami, predvsem pa nad jamajško kulturo in rastafarjanstvom, je kmalu začel solo pot, ki ga je od debitanskega albuma "Soul Pirates" in hita "Kingstown town" (Forward Recordnigs, 2006), prek ostalih izidov, kjer velja omeniti "Alborosie meets King Jammy – Dub of Thrones", pripeljala do nastopov na največjih reggae festivalih in vrhov reggae lestvic. Vrhunec njegovega ustvarjanja je njegov letošnji, še povsem svež in odlično sprejet album "Freedom & Fyah’" (Greenleves, 2016), s katerim se bo predstavil pred slovenskim občinstvom, ki ima tokrat redko priložnost, da ga vidi na domačih tleh.
Vsi dancehall, dub in roots reggae navdušenci - vabljeni na večer pozitivnih vibracij in odlične glasbe!

Vstopnina: 22 € na dan koncerta

 

Hostel Celica ob 21:00: Sozvočja sveta – Trio Amadeus blues.com

Zoran Škrinjar - sintesajzer

Nikola Matošič - kontrabas

Jože Cesar - bobni

Sledil bo Celični jam.

Brez vstopnine

 

Teater, razstave, predavanja...:

 

Šentjakobsko gledališče ob 17:00 in 19:30: Micka, režija Simon Šerbinek

Predstava je v Pekrah prejela nagrado za najboljšo režijo predstave na festivalu komedije.

Rok Vilčnik, znan tudi kot rokgre, je spisal sodobno priredbo prve slovenske komedije Županove Micke Antona Tomaža Linharta in jo naslovil tako, da gre v uho: Micka.

Predstavljajmo si, da se Micka dogaja na obrobju Ljubljane v času občinskega praznika vasice Šentflorjanske. Gospod iz mesta pride, da bi mešal štrene, a tukaj se pojavi preprosta kmečka pamet, o kateri se zadnje čase vse več govori na televiziji, pa se vsi delamo, da razumemo, v čem je težava slovenske klenosti. Kot kaže, je starost sodobne Micke takšna, kot je trenutna povprečna starost študentov, ki še zmeraj živijo pri svoji starših, pa so že prekoračili tridesetico. Skratka, v prizore bi radi vnesli situacijsko in besedno komičnost, ki jo ponuja Rok Vilčnik, in sicer z nekoliko starinskim jezikom po Linhartovem zgledu, vendar z vložki sodobnega pogovornega jezika.

Micko bi želeli predstaviti tako osnovnošolcem in dijakom kot tudi vsem generacijam, ki se radi spominjajo preteklih časov, a so odprti za sodoben pristop ter razumejo, da so zaljubljenci v vsakem življenjskem obdobju slepi za napake svojega izvoljenca. Nobena juha se ne poje tako vroča, kot se skuha, zato se Micki odprejo oči, vsi potuhnjenci pa se morajo skesati in požeti tisto, kar so slabega sejali. Kakor spet pregovor pravi: "Vse se plača, vse se vrača!"

Vstopnina: Od 5 EUR dalje

 

Oder pod zvezdami ob 19:00: Neli ni več

Neli ni več je predvsem zgodba o bendu. Neli, Jan, Danny, Kora in Tina, ki sestavljajo #hešteg, so skupina petih mladih pri koncu gimnazije in so dovolj ambiciozni, da želijo poleg opravljanja vsakodnevnih obveznosti ustvariti nekaj več. Za vsest ...

Neli ni je predvsem zgodba o bendu. Neli, Jan, Danny, Kora in Tina, ki sestavljajo #hešteg, so skupina petih mladih pri koncu gimnazije in so dovolj ambiciozni, da želijo poleg opravljanja vsakodnevnih obveznosti ustvariti nekaj . Za vsestransko harmoničen bend mogoče niso najbolj idealna sestava, ker so si med seboj pre različni in so kljub prijateljskim in romantičnim relacijam individualisti, vendar jih žene skupna ambicija. Ko vsakdan njihovega benda (v uprizoritvi jih spremljamo na vajah) prekine bolezen pevke, soustanoviteljice in najsvetlejše zvezde Neli, se morajo odločiti, ali so se pripravljeni spoprijeti s težavo, prebroditi težko obdobje in se iz grozljive preizkušnje, ki je za Neli lahko usodna, prebiti močnejši za življenjsko lekcijo o prijateljstvu, pomoči in solidarnosti, pa tudi o pogumu in nekonvencionalnih odločitvah.
Predstava Neli ni se ukvarja s temami odraščanja, funkcioniranja in dela v skupini, egoizma in individualizma, želje po potrditvi, soočanja z umrljivostjo, osamljenosti in poslavljanja. Nihče od likov ni idealiziran, tako da so njihove reakcije na preizkušnje življenjske in neolepšane. Ker gre za zgodbo o življenju nekega benda, pa je v uprizoritvi ključnega pomena tudi glasba: bend #hešteg izvaja avtorske komade z avtorskimi besedili, glasba presega realizem, ki ga sugerira izvirno besedilo, in ustvarja povsem svojo uprizoritveno raven, ki je po sporočilnosti enakovredna dramskim prizorom. 

Vstopnina: 5.00 €

 

MGL:

Veliki oder ob 19:30: Svetovalec, komedija

Igra Svetovalec je niz obiskov pri skrivnostnem mojstru, h kateremu se ljudje zatekajo po nasvet. Skrivnostni mojster, ki želi ljudem pomagati in za to ne terja nikakršnega plačila, zna pozorno poslušati, postavlja neposredna vprašanja in svetuje, kakor najbolje ve in zna. Je nekakšna mešanica psihoterapevta, zasliševalca, spovednika, filozofa, umetnika …

Korun je sijajen opazovalec družbene stvarnosti – tako slovenske kot svetovne. Loteva se velikih večnih tem, pa tudi drobnih čudaštev in navad današnjih ljudi. Postavlja vprašanja o smislu življenja, moralnih in etičnih dilemah, človekovi identiteti, smrti, ljubezni, spolnosti, pameti, neumnosti, veri, ideologijah … Humorno, a hkrati tudi ostro kritizira sedanjo in preteklo politiko. Duhovit je v opisovanju tesnobnosti sodobnega človeka in njegovih teženj po iskanju hitrih in preprostih rešitev. H Korunovemu Svetovalcu se zatečejo tudi neizobraženi povzpetniki brez posluha za umetnost …

Kdo je Svetovalec? Zakaj ljudje prihajamo k njemu? In kje navsezadnje sploh smo? Presenetljiv zasuk odstre pogled na neke čisto nove podobe, nova razumevanja, nova merila, novo bistvo …

"Skočiti v neznano, v nekaj razburljivega … v hipu, to je teater!" pravi Korun. Gledališke vaje imenuje sanje, razčlenjevanje besedil je zanj kot psihoanaliza. Kdo je Svetovalec? Kakšna je njegova vloga? Kaj lahko od njega pričakujemo?

Studio MGL ob 20:00: Kje je poezija?

Realizem je v literaturo prešel iz slikarstva in kiparstva ter se uveljavil med 18. in 19. stoletjem. Ob vzniku fotografije ob začetku 19. stoletja, ki je povzemala resničnost na najbolj realističen način, se je upodabljajoča umetnost zazrla v svet skozi umetnikove subjektivne zaznave in opustila zvesto upodabljanje stvarnosti. Realizem v literaturi se naslanja na objektivno opisovanje sveta in vključuje znanstvena dognanja o človeku in svetu, prizadeva si opisovati brez moralnih in subjektivnih sodb; te naj si ustvari bralec ali gledalec sam.
V literaturi, tudi v dramatiki, pa je realizem vztrajal, v gledališču je prisoten še danes. Čeprav imamo film in televizijo, se gledališka konvencija realističnega enači s posnemanjem življenja samega.
V MGL smo dijakom in profesorjem pripravili že dve uprizoritvi, ki prinašata zgodovinski pregled gledališča od antike do 20. stoletja. Prva je Časovni stroj 2, ki prikazuje razvoj gledališča in literature od starih Grkov do 20. stoletja, druga pa je Kratki kurz zgodovine avantgardne umetnosti/modernizma (ZAUm) in se posveča avantgardnim gibanjem, ki so se utemeljevala prav na uporu zoper realizem. S to uprizoritvijo bomo zapolnili časovno vrzel med omenjenima učnima uprizoritvama.
Realizem je namreč trdovratnejši, kot se zdi, saj v gledališču še zmeraj raje gledamo realistično igro kot postdramski performativni dogodek, ki se postavlja kot njegov antipod. V čem se torej skriva ta neuničljivi, diskretni šarm realizma?

 

Španski borci ob 19:30: Pogovarjajmo se o seksu: Začetek vojne

Iz Palestine z ljubeznijo v Južno Afriko

S kom seksamo in zakaj, kakšne so naše preference, fantazije, in kaj se zgodi, če svoje najgloblje želje in strahove zaupamo stalnemu partnerju, občasnemu ljubimcu ali popolnemu neznancu? Zakaj ne bi s seksom izboljšali odnose, da bi se vsak počutil okrepljen in noben šibek? Kaj naredi seks spet zabaven?

S pomočjo teh in podobnih vprašanj performans Pogovarjajmo se o seksu: Začetek vojne. raziskuje načine, kako verski in kulturni milje oblikujeta našo izkušnjo seksa, pa tudi obratno, kako lahko seks vpliva na naše kulturo in versko prepričanje.

Vsem ljudem je skupna želja po izkazovanju čustev in ljubezni, pa tudi potreba in pohlep po moči, oblasti. Oboje se izrazito kaže v stalnici človeške zgodovine – vojni. In v vsakdanjiku slehernika – dejanju, v katerem izkazujemo svoja najgloblja čustva in potrebe, dejanju, v katerem mnogi uživajo, a mnogi tudi trpijo. Seksu. Vzporednice namigujejo, da lahko s pomočjo seksa odkrijemo razloge za vojno ...

Prva predstava v mednarodni produkciji 1Space: Zavod Exodos Ljubljana (Slovenija), KVS (Belgija) in Alkantara (Portugalka) premierno prihaja na oder Španskih borcev v začetku novembra.

Prizori in besedila so skupinsko delo umetnikov: Chuma Sopotela in Ahmed Tobasi (zamisel, režija, izvedba), Gregor Luštek (asistent kreacije in koreografija), Borut Bučinel (video, fotografija in svetlobna podoba) in Davor Sanvincenti (scenografija in oblikovanje zvoka).

Predstava je v angleškem jeziku.

Vstopnina: 8*/10 eur (*študenti, dijaki, upokojenci, brezposelni, osebe s hendikepom)

 

SNG Drama:

Veliki oder ob 19:30: Disident Arnož in njegovi

"In tebi, ti raja, ti mrmrajoča množica, tebi govorim! Tebi govorim, brezglava gosenica, tebi skušam, jaz tepec, odpreti oči!"

Jančarjeva drama Disident Arnož in njegovi (1982) je inspirirana z življenjem utopičnega socialista Andreja Smolnikarja in umeščena v prvo polovico 19. stoletja. Vzpostavlja tako družbenokritične kot eksistencialne motive, ki jih zajame v dramskem karakterju disidenta Arnoža. Lik je navdahnjen z etično-revolucionarnim zanosom. A kdo je Arnož današnjega časa? Je to utopični, morda demokratični socialist, je propadli revolucionar ali morda narcisoidni paranoik, ki razmišlja le v okvirih lastnega jaza? Kdo je disidentski lik sodobnega sveta, ki se zavzema za svoj prav, in katera ideja bi bila zdaj zapisana na njegovih letakih? Proti čemu se bori trenutna oblast in kje je subverzivnost družbenopolitičnega delovanja tistih posameznikov, ki so morebitni nasledniki Arnoževega poslanstva?
Arnoževa vizija razpade, njegovo usodo zaznamuje tragična ironija, saj se obrnejo proti njemu ravno tisti, ki so mu sledili v emigracijo, njegovi zavezniki, ki so tako ali drugače podpirali njegovo idejo. Skupnost se, namesto da bi se razvila v družbo avtonomnih svobodnih individuumov, pogrezne v banalni red, ki ga definirata zlasti proizvodno delo in pridnost. Namesto dokončne realizacije višje oblike uporniškega slovenstva postanejo Arnož in njegovi ponovno sužnji. Vrnemo se na sam začetek, k delu, ki zasužnjuje, in v življenje, ki je vse predaleč stran od svobodne družbe enakopravnih posameznikov.

Veliki oder ob ob 21:45: O Disidentu Arnožu in njegovih, pogovor

Jančarjeva drama Disident Arnož in njegovi (1982), po motivih katere je nastala uprizoritev, je inspirirana z življenjem utopičnega socialista Andreja Smolnikarja in umeščena v prvo polovico 19. stoletja. Predstavlja tako družbenokritične kot eksistencialne motive, ki jih zajame v dramskem karakterju disidenta Arnoža. Lik je navdahnjen z etično-revolucionarnim zanosom. A kdo je Arnož današnjega časa? Je to utopični, morda demokratični socialist, je propadli revolucionar ali morda narcisoidni paranoik, ki razmišlja le v okvirih lastnega jaza? Kdo je disidentski lik sodobnega sveta, ki se zavzema za svoj prav, in katera ideja bi bila zdaj zapisana na njegovih letakih? Proti čemu se bori trenutna oblast in kje je subverzivnost družbenopolitičnega delovanja tistih posameznikov, ki so morebitni nasledniki Arnoževega poslanstva?

Z režiserjem uprizoritve Diegom de Breo in ravnateljem Drame Igorjem Samoborjem se bo pogovarjala dramaturginja uprizoritve Mojca Kranjc. Svoje vtise o nastajanju uprizoritve bodo predstavili tudi igralci in igralke.

Vabimo vas na pogovor o uprizoritvi po motivih drame Draga Jančarja Disident Arnož in njegovi v režiji Diega de Bree, v torek, 8. novembra, po predstavi na velikem odru Drame (ob 21.45). Vstop prost.

 

SiTi Teater ob 20:00: Še vedno mame - komedija

Napovedujemo nadaljevanje uspešnice Mame ! Komedija Še vedno mame od novembra v SiTi Teatru BTC!

Sedem let, ena kriza, dva bivša in trije novi, da o kilah niti ne govorimo. Ampak mame so še vedno mame. Mulčki so zrasli v mule in mulce, njihove mame pa najdejo čas – sicer komaj in stežka –, da se dobijo vsaj enkrat tedensko. Ampak ne tako, kot smo jih vajeni, ležerno, v oblakih dima, čvek sem, drink tja … ne, ne, tokrat gre zares. Pripravljajo se na glasbeno-plesno točko v okviru dobrodelnega koncerta, izkupiček katerega bodo namenile sirotišnici, od koder je vnukinja sestrične bivše tašče novega partnerja Irminega bivšega. Do koncerta jih loči samo še pet vaj, od katerih se prav nobena ne odvije po načrtih. Jim bo uspelo?

Nadaljevanje uspešnice Mame z Vesno Pernarčič, Tijano Zinajić, Nino Valič / Barbaro Medvešček, Ano Urbanc / Gorko Berden in Vesno Slapar bo več kot zadovoljilo stare navdušence in do konca navdušilo nove gledalce.

Mame so prestavile v višjo. Na programu od novembra 2016.

Sodelujoči

besedilo: Jera Ivanc

režija: Uroš Fürst

igrajo: Ana Urbanc, Barbara Medvešček, Vesna Slapar, Tijana Zinajić, Vesna Pernarčič, Nina Valič in Gorka Berden

Za zaključeno skupino

 

10KA klub smeha od 20:30: 10kin Večer Novega #82 oz Šaleški študentski oktet, pevski stand up

Večeri, ko se ob novih šalah in poceni pivu (prvo je gratis) odlično zabavate in odhajate domov z razbolelimi trebuhi od smeha.

Šaleški študentski oktet v 10ki
V torek 8. novembra v 10ko prihaja Šaleški študentski oktet, zasedba z najbolj zavajujočim imenom na svetu. Deveterec brez statusa bo - kot na letošnjem Panču- med komadi krmaril stand up komik in njihov član Uroš Kuzman. Vabljeni torej na malo drugačen, vokalni torek.

Ob torkih je program posvečen novim šalam in novim obrazom, zato se nam pridružite in bodite prvi, ki boste slišali neko novo šalo ali pa opazili kakšnega novega bodočega TV voditelja.

Vabljeni tudi vsi, ki bi se radi preizkusili na odru s svojimi prvimi minutami stendapa.

Vstopnina: 7EUR

 

Stekleni atrij, Mestna hiša ob 18:00: Valerie Wolf Gang: Vračam se nazaj

RAZSTAVA IZBRANIH VIDEO DEL IN VIDEO INSTALACIJ, KI SO NASTALE NA REZIDENČNIH BIVANJIH V RAZLIČNIH DRŽAVAH V OBDOBJU 2011-2016
Otvoritev razstave: 8. November 2016 ob 19:00

Pred-otvoritveni dogodek
Pesniški večer v sodelovanju s Hišo poezije Poetikon, branje poezije slovenskih avtorjev ob 18:00
Avtorji, ki se bodo predstavili s svojo poezijo
Cvetka Bevc, Zarja Vršič, Kristian Koželj, Marko Elsner Grošelj, Nina Pečar

Kustosinja: Dr. Petja Grafenauer

Vodenje po razstavi z avtorico Valerie Wolf Gang
Videastka in režiserka Valerie Wolf Gang se predstavlja s pregledno razstavo izbranih video del in video instalacij, ki so nastale na rezidenčnih bivanjih v različnih državah v obdobju 2011-2016. Njeno delo reflektira družbene in socialne konflikte, ki izhajajo iz političnih uredb in omejitev, še posebej kadar potuje in ustvarja v tujini. Zdi se, kakor da v naglici sodobnega časa postane mirna in statična šele, ko se premika. Ko se giblje po prostoru in času, njena kamera animira mrtvo okolico, podobno kot je predlagal sodobni filozof Paul Virilo, ko je pisal o hitrosti. Njena dela prikazujejo nasprotja in kontraste med mestom in naravo, veseljem in žalostjo, avtoriteto in svobodo. V svoja dela pogosto vključuje elemente avtorske poezije, ki jo piše v procesu potovanja in odkrivanja novih dežel. Tokrat se simbolično vrača nazaj v domovino, kjer bo predstavila javnosti izbrana dela, ki so nastala v času njenega dela v različnih državah, hkrati pa razstava metaforično ponazarja njeno željo po odkrivanju novih svetov, učenju o kulturah, spoznavanje družbenega sistema in vračanje nazaj z novimi svežimi idejami o družbi in odkrivanju lastnega notranjega sveta.

Brez vstopnine

 

Rampa Lab:

19:00 Vmesni prostori / Razstava in predstavitev

Umetnost, znanost

Otvoritev razstave in predstavitev projekta: 8. 11. 2016 ob 19.00 uri v Laboratoriju Rampa, Kersnikova 4 , Ljubljana
Avtorica: Mojca Založnik
Produkcija: BioTehna, Laboratorij RAMPA
Razstava je na ogled do: 30. 11. 2016
Avtorica problematizira vmesno polje med objektivizirano medicinsko diagnozo in anomalijami, ki se tej vsiljeni objektivnosti izmikajo. Podobno kot pri paradoksu v kvantni mehaniki, kjer opazovalec 'dogodka' določi njegov izid, želi Mojca Založnik na umetniški način ustvariti simulacijo klinične situacije, v kateri obiskovalec vpliva na rakave celične kulture. Njen umetniški prispevek se vključuje v diskurz t. i. slikarskega pogleda, ene od večnih tem v polju vizualnega, saj zaostri 'inštitucijo pogleda' do te mere, da ta ni več nedolžen, ker gre za celično življenje in smrt. Ukvarja se z možnostjo prepletanja znanosti in umetnosti, življenja in smrti rakavih in zdravih celic, končnosti in neskončnosti, zveznosti in diskretnosti, svetlobe in zvoka – s katerima skuša dostopati do mesta brez časa in brez prostora.

V instalaciji so ravni diagnosticiranja določene z uveljavljenimi medicinskimi postopki, vendar jih vstop gledalca relativizira z manipulacijo zvoka in svetlobe, ki lahko pretvori en tip informacije v drugega (npr. pretvorba numeričnih podatkov v frekvenčni spekter – zvok ali svetlobo). Avtorico zanimajo vmesna mesta med označevalcem in označencem (celico), med snovjo in grafom oz. modelom. Želi jih vizualizirati in omogočiti vstop gledalcu ter s tem izpostaviti mesta, kjer je ponavadi konstruiran objektivni pogled na svet. Na ogled bo vmesna faza projekta, ki je nastajal v BioTehni in Laboratoriju RAMPA ter bo naslednje leto predstavljen v Galeriji Kapelica.

Mojca Založnik je končala študij mikrobiologije na Biotehniški Fakulteti in študij likovne pedagogike na Pedagoški fakulteti v Ljubljani. Na podiplomskem magistrskem študiju biologije se je ukvarjala z izolacijo in karakterizacijo mikrobne združbe iz tal. Končala je tudi magistrski študij slikarstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje, kjer se je ukvarjala predvsem s povezavo znanosti in umetnosti. V študijskem letu 2006/07 je za diplomsko delo z naslovom 'Znanost v umetnosti, umetnost v znanosti' prejela Prešernovo nagrado pod mentorstvom izr. prof. spec. Mirka Bratuše in somentorstvom doc. dr. Beatrize Gabriele Tomšič Čerkez, na Oddelku za likovno pedagogiko Pedagoške fakultete v Ljubljani.

Brez vstopnine

20:00 Gail Priest / Runski stroj: Industrijske sanje, instalacija

Otvoritev zvočne instalacije v prehodu ob Kersnikovi 4 (združeno s predstavitvijo projekta Mojce Založnik ob 19h v Rampa Labu)

Pri tradicionalnem branju run človek zastavi vprašanje o svoji usodi, za Sonoretum pa je sistem narejen tako, da se 'vprašanja' postavljajo avtonomno. Stroj / računalnik nenehno išče svojo prihodnost s tem, ko sestavlja in razstavlja kompozicijske prerokbe. Pri teh iteracijah 'Runski stroj' uporablja zvočne module, razvite iz terenskih posnetkov z industrijskih območij na periferiji Sydneyja, ki so večkratno manipulirani, da nastanejo zvočni fragmenti.
V 'Industrijskih sanjah' avtorica, namesto narave, kamor se ljudje večkrat zatečemo po navdih, ustvari zvočno okolje, kjer magični algoritmi v računskem stroju za nas ustvarjajo metafizično zvočno izkušnjo.

Brez vstopnine

 

Knjigarna Beletrina od 18:00: Marguerite Yourcenar

Marguerite Yourcenar – avtorica in ženska po najboljših močeh 

Zakaj je pomembno, da je Marguerite Yourcenar prva ženska v Francoski akademiji? Zakaj je pomembno, da je njen priimek zamrl z njo? Zakaj so veliki francoski avtorici očitali hladno, preračunljivo pisavo? Zakaj nas kljub temu, da je pisala o svoji družini, še vedno zanima, kakšna je bila zasebno? Ob njenem liku in delu se odpirajo pomembna vprašanja za literaturo 21. stoletja. 

V pogovoru sodelujejo dr. Eva D. Bahovec, prevajalka trilogije Saša Jerele in kritičarka in pisateljica Ana Schnabl.

Več o trilogiji Labirint sveta na spletni strani knjigarne Beletrina.

Posamezne knjige iz trilogije bodo na dogodku na voljo po 20 odstotkov znižani ceni. Komplet vseh treh knjig V pobožen spomin, Severni arhivi in Splet večnosti bo na voljo po več kot 50 odstotkov znižani ceni 40€.

Brez vstopnine

 

Galerija Srečišče, Hostel Celica ob 19:00: Anja Golob: Didaskalije k dihanju, pesniški večer

Srečanje Pesnice o pesnicah

Anja Golob je pesnica, pisateljica, esejistka, gledališka in literarna kritičarka, dramaturginja, urednica, prevajalka. Diplomirala je iz filozofije in primerjalne književnosti, dolga leta pisala gledališke kritike za različne časopise, največ za Večer, leta 2013 je ustanovila založbo VigaVaga. Izdala je tri pesniške zbirke, za zadnji dve je obakrat prejela Jenkovo nagrado - torej drugič v treh letih.

Pesniške večere vodi Barbara Korun.

Brez vstopnine

 

Bežeče sličice!!!

 

Trubarjeva hiša literature ob 19:00: Filmski večer v THL – Čisto nova zaveza

Bog obstaja: živi v Bruslju in je pravi podlež. Njegova pozabljena in zatirana mladoletna hči Ea se odloči za upor: z očetovega računalnika pošlje ljudem na svetu datume njihovih smrti in pobegne od doma, da bi našla svoje apostole in popravila svet na boljše ... Po ogledu filma bo sledil pogovor z dr. Vaneso Matajc.

 

Slovenska kinoteka:

20:00 Podelitev priznanja revije Ekran: Fitzcarraldo

Werner Herzog, ZRN/Peru, 1982, 35mm, 1.85, barvni, 156', shr

Podelitvi priznanja revije za film in televizijo Ekran bo sledila projekcija filma po izboru Matica Majcna, dobitnika priznanja za izstopajoče dosežke.
Obsedeni ljubitelj opere (Klaus Kinski) želi zgraditi opero sredi južnoameriške džungle. Da bi izpolnil svojo željo, mora najprej obogateti s prodajo kavčuka. Njegov drzni načrt med drugim vključuje tudi vleko ogromne rečne ladje preko strmega hriba v drug rečni rokav. Pomagajo mu lokalni Indijanci. Film epskih razsežnosti, za katerega je moral fanatični režiser pretrpeti natanko iste – če ne še večje – napore kakor njegov samo napol fiktivni portretiranec.

 

Kinodvor:

17:00 Ustava Republike Hrvaške (Ustav Republike Hrvatske), Rajko Grlić, Hrvaška, 2016, DCP, 90'

Film Rajka Grlića je ljubezenska zgodba o sovraštvu, ki razkriva vso našo nestrpnost, predsodke in nesprejemanje drugačnosti.

19:00 Negovalka (Domácí Péče), Slávek Horák, Češka / Slovaška, 2015, DCP, 92'

Grenko-sladka komična drama Negovalka se najpomembnejših življenjskih vprašanj loteva v lahkotnem slogu češke podeželske komedije. Film je prejel nagrado za najboljšo igralko na festivalu v Karlovih Varih.

21:00 Kapitan Fantastični (Captain Fantastic), Matt Ross, ZDA, 2016, DCP, 120'

Hkrati humorna in pretresljiva, zlasti pa ganljiva drama o nekonvencionalni družini, ki mora zapustiti svoj dom sredi ameriške divjine, da bi zaživela v svetu, v katerega ne verjame. Nagrada za najboljšo režijo v sklopu Posebni pogled letošnjega Cannesa, kjer je film požel stoječe ovacije.

 

Komuna:

18:00 Slavno neslavna Florence (Florence Foster Jenkins), biografska komična drama, Stephen Frears, Velika Britanija, 2016, 110'

20:00 Pr'Hostar, Luka Marčetić, Slovenija, komedija

21:45 Pr'Hostar, Luka Marčetić, Slovenija, komedija

 

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.