Bandićeve fontane in okostnjaki
Dobrih sedem mesecev po nenadni smrti župana Milana Bandića in nastopu novih mestnih oblasti se Zagreb vse bolj sooča s posledicami njegove več kot 20-letne vladavine. Bandićev ceneni populizem, usmerjen v socialne drobtinice in infrastrukturne obljube, se je kmalu po nastopu županske funkcije začel izgubljati v senci številnih afer, ki so zaznamovale vse njegove županske mandate. Izpraznjen mestni proračun, s katerim se sooča novi župan Tomislav Tomašević, in številne preiskave ter sodni procesi pričajo o dolgotrajni sistemski korupciji, ki jo je omogočala tudi tiha podpora največjih hrvaških političnih strank. O Bandićevem županovanju bomo v tokratnem Balkan ekspresu govorili z novinarko portala Telegram, Ano Raić-Knežević, ki bo v splošnem predstavila način njegovega političnega delovanja.
Medtem ko se je julija letos Zagreb – vsaj tisti del njegovega prebivalstva, ki ni uspel pobegniti na obalo – kuhal v »vrućini gradskog asfalta«, je hrvaški Urad za boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu (USKOK), v več hrvaških mestih v dveh dneh pridržal osemnajst ljudi. Čeprav je šlo za dva različna primera, pa je vse osumljene povezovalo sodelovanje s pokojnim Milanom Bandićem. V prvem primeru sta bila pridržana Denis Mohenski in Zdravko Krajina. Slednji, sicer Bandićev voznik, in pa njegov nekdanji kuhar sta bogatela na račun dragega oddajanja stojnic na vsakoletnem zagrebškem božičnem sejmu Advent.
O spornem pričakovanju in obeleževanju božično-novoletnih praznikov v Zagrebu, ki je nekaterim prineslo posebna finančna darila, se je govorilo več let, ostaja pa vprašanje, zakaj se je USKOK odločil ukrepati šele sedaj.
Če sta bila kralja zagrebškega adventa Mohenski in Krajina širši javnosti pred izbruhom afere dokaj neznana, pa sta precej bolj presenetila aretacija in pajdaštvo z Bandićem v primeru generalnega direktorja Hrvaške radiotelevizije Kazimirja Bačića. Bačić, sicer lastnik več luksuznih nepremičnin, je v tem primeru posredoval za frenda, podjetnika Milana Lončarića. Ta je želel v Zagrebu zgraditi stanovanjsko naselje, ker pa je zato potreboval dovoljenje mesta, je k županu Bandiću poslal Bačića s 50.000 evri podkupnine in mu obljubil stanovanje.
Omenjena primera predstavljata le majhen del s seznama afer, ki ga je v 21-letnem županovanju zbral Bandić, a hkrati prikazujeta način njegovega spornega upravljanja z Zagrebom. Velikopotezne posle in javna naročila mesta so praviloma dobivali podjetniki iz Bandićevega kroga, k siromašenju proračuna na zasebne račune pa je prispevalo še umetno dvigovanje cen in tudi v slovenski gradbeniški praksi dobro poznani pogodbeni aneksi. Ana Raić-Knežević:
Na sporen način, z dogovorjenimi javnimi naročili, je bivša zagrebška mestna oblast pripravljala tudi popotresno obnovo Zagreba, kjer so se tla silovito zatresla lanskega marca.
Finančne malverzacije in sistemsko korupcijo je v Zagrebu skozi leta omogočala mreža Bandiću lojalnih sodelavcev, s katero je prepredel mestno upravo in mestne javne zavode ter podjetja. Kot pojasnjuje naša sogovornica je šlo v začetku za stare županove znance, kasneje pa se je ta socialna mreža širila in prepredla celotno mestno strukturo.
Milan Bandić, v osemdesetih politično izobražen v Zvezi komunistov, se je na županski stol iz mestnih opozicijskih vrst povzpel kot član njene hrvaške naslednice, Socijaldemokratske partije (SDP). Kljub svojemu načelno levičarskem poreklu pa je Bandić večji del županovanja več kot dobro shajal s Hrvatsko demokratsko zajednico (HDZ), ki je bila, s kratko izjemo, ves ta čas na čelu države. Bandić, ki je po izključitvi iz SDP leta 2015 ustanovil svojo stranko Bandić Milan 365 – Stranka rada i solidarnosti, in HDZ sta se medsebojno podpirala in koalirala tako v saborju saboru* kot zagrebškem mestnem svetu. Ana Raić-Knežević:
Podpore HDZ-ja si Bandić zagotovo ni pridobil zgolj s preimenovanjem Titovega trga v Trg Republike Hrvatske leta 2017 ali drugimi podobnimi domoljubnimi potezami. Kako se je sodelovanje med vodilno hrvaško desno stranko in nekdanjim zagrebškim županom odražalo v praksi v zagrebškem mestnem svetu, pa pričata naslednja primera.
Ali mu je HDZ poleg politične podpore omogočal tudi pravno zaščito, bo verjetno ostalo neodgovorjeno vprašanje. A dejstvo je, da je Bandić vse preiskave in sodne procese prešel brez večjih posledic. Brez sodnega epiloga je ostala tudi krovna afera Agram, ki je združevala več primerov in zaradi katere je Bandić leta 2014 skupaj s soobtoženimi za krajši čas končal v priporu. Iz njega se je s plačilom varščine kmalu izvlekel in nadaljeval po starem. Sogovornica meni, da tudi zato, ker so mu preiskovalni in sodni organi pošiljali napačno sporočilo.
Navkljub sodelovanju s HDZ-jem se Milan Bandić na deklerativni ravni ni odrekel levičarskim parolam in cenenim socialnim potezam, kot je denimo finančna podpora za matere vzgojiteljice. Še raje pa je delil infrastrukturne obljube – rasle so fontane, garaže, ceste, mnogo »obećanega«, kot denimo nov nogometni stadion, pa je ostalo tudi nerealiziranega. Tega in afere mu Zagrebčani očitno niso zamerili, no, mnogi pa so Bandića volili tudi zato, ker je jih tako ali drugače vezal nase, je prepričana novinarka Ana Raić-Knežević.
Le dober mesec po Bandićevi smrti ga je na županskem mestu 4. aprila nasledil Tomislav Tomašević. Nekdanji aktivist, ki se je Bandićevim infrastrukturnim projektom zoperstavljal na ulicah Zagreba, mestno oblast pa prevzel kot del leve politične platforme Možemo!, je ob nastopu mandata trčil na težavne posledice predhodnikove vladavine.
No, ob tem, ko Bandićevi okostnjaki iz omar ne prenehajo padati, Tomašević poskuša konsolidirati mestne finance in kadrovsko razbohoteno mestno upravo in mestna podjetja.
Medtem ko se novi zagrebški župan konkretno spopada z zapuščino predhodnika Milana Bandića, pa nam za zaključek tokratnega Balkan ekspresa pri tem preostane bolj splošno vprašanje. Bo Zagrebu po Milanu Bandiću razen afer ostalo še kaj?
Dodaj komentar
Komentiraj