Strani črne kronike je v minulih dneh polnila oprostitev edinega obtoženega za sodelovanje v enem bolj odmevnih ropov v Sloveniji zadnjih let. Februarja lani so neznanci, po nekaterih navedbah naj bi šlo za pripadnike zloglasnih Pink Pantherjev, planili v draguljarno v centru Ljubljane in iz nje odnesli ure v skupni vrednosti slabega pol milijona evrov. Edini, ki je za zdaj sedel na zatožno klop, Peter Škoro, pa je bil zaradi slabo pripravljene obtožnice, ki je bila po mnenju sodnika v nasprotju s samo seboj, oproščen.

Navdahnjeni z ropom ljubljanske draguljarne se ta teden spuščamo v kriminalne vsebine, kako so o njih poročali v prvi polovici 20. stoletja, pa bomo pogledal s pomočjo časnikov Slovenski narod in Jugoslovan. Najprej pa k ropu s samokresom, o katerem je Slovenski narod 24. februarja 1920 poročal naslednje:

“Roparski napad pri Ročinju. Posestnika Antona Perkona iz Mo­čil nad Ročinjem sta ustavila pri križišču cest za Ročinjem, ko se je vračal proti večeru domov, dva mladeniča m zahtevala, naj jima tako] izroči ves denar, ki ga ima. Zagrozila sta mu s samokresom. Perkon jima je izročit 500 lir in si tako rešil življenje. Napadalca so prejeli orožniki v Ronjčinu.”

Živahno pa je bilo kakopak tudi za šanki. Ko je razboritim obiskovalcem v gostiščih zavrela kri, je hitro hitro prišlo do dogodkov, o kakršnem je Jugoslovan poročal 7. oktobra 1930.

“Bitka v gostilni

Eden v bolnico, štirje v zapor

Ljubljana, 6. oktobra. V gostilni pri Pajku, v Linhartovi ulici se je zbralo v nedeljo popoldne 8 delavcev Prekmurcev. Popivali so in kmalu postali tako glasni, da so bili v nadlego ostalim gostom. Razgrajali so, polivali se z vinom in se med seboj prepirali. Pri sosednji mizi je sedelo 6 domačih delavcev. Kastelic Ivan iz te družbe je opozoril razgrajače, naj bodo vendar tiho ali pa naj gredo na cesto se prepirat. Prekmurci so bili naenkrat složni in so se začeli pripravljati na pretep z domačimi delavci. Ko je hotel Kastelic okrog pol 10. ure domov, so ga na vratih napadli. Skočil je hitro nazaj k svoji mizi, nakar se je razvil splošen pretep. V akcijo so stopile stolice, steklenice, kozarci, mize in kamenje. Gostilničar ni mogel sam umiriti pretepače, zato je takoj poslal kolesarja na policijo in prosil za pomoč. Na lice mesta je odšel takoj okoliški nadzornik Rusijan z dvemi stražniki.Napravili so red in aretirali 4 Prekmurce. Ostali so pobegnili. Husjan Avgust, Gornjec Matija, Gučko Ignac in Spiclin Martin, vsi iz dolnjelendavskega sreza. Ko so stražniki odšli, so se ostali 4 Prekmurci zopet vrnili pred gostilno ter jo začeli bombardirati s kamenjem. Razbili so več šip tudi v trgovini poleg gostilne. Vrniti sta se morala oba stražnika, ki sta aretirala in privedla na policijo še ostalo četvorico, to so: Glavač Oton, Cigler Rudolf, Žižek Matija in Kozler Ferdinand, ravnotako vsi iz dolnje-lendavskega sreza. Vsi so bili več ali manj potol­čeni. Kdo je koga udaril se ni moglo ugotoviti. Ciglerja so morali odpeljati v bolnico, kjer so mu zašili zgornjo ustnico. Ostali so bili zadržani v zaporu. Škoda, ki jo trpi gostilničar znaša okrog 700 Din.”