Deseta:

Dobro jutro cenjeno poslušalstvo. Če pa vaše jutro ni dobro, je toliko boljše za stanovalce blokov na Zvezdni ulici dva in štiri v Murski Soboti - nad Blagovnico. Po večletnem pravdanju je višje sodišče v Mariboru potrdilo sodbo okrožnega v Mariboru, da je kupo prodajna pogodba zemljišča-parkirišča ob Blagovnici nična. Tako se bodo lastniki stanovanj v katastru vpisali kot solastniki, saj je parkirišče označeno za funkcionalno zemljišče, ki pripada vsem lastnikom v sosednjih blokih. 

Po denacionaizaciji in privatizaciji se je lastništvo zemljišča, kot še mnogo kje močno zapletlo. Zemljišče je uporabljala Veletrgovina Potrošnik, ki jo je kasneje prevzelo podjetje Živila in še kasneje naš najboljši sosed, Mercator. Po vsem tem je zemljišče in Blagovnico odkupila nepremičninska družba Dill nepremičnine, ki sta jo vodila Danilo Horvat in Igor Lalović. Nazadnje je zemljišče kupil prepoznavni podjetnik Istref Emruli, lastniku soboških lokalov s hitro prehrano Kebapči Aga in slaščičarne Šport. 

Emruli je nemudoma pokazal svojo podjetniško vnemo in tanovalcem, ki so ga tako in tako uporabljali, ponudil parkirišče v odkup. Okrožno in višje sodišče sta odločila, da stavbi, ki sta bili zgrajeni v letih 1967 in 1969, tvorita funkcionalno celoto, to je poslovno-stanovanjski objekt Blagovnica. O sožitju uporabnikov blokov, Blagovnice in parkirišča sta pričala tudi nekdanji direktor Veletrgovine Potrošnik Jože Kovač in zaposleni v Blagovnici Anton Šarotar.  K odločitvi sodišča pa je pripomoglo tudi mnenje sodne izvedenke za rbanizem Jane Malenšek.

Po vsem tem, pa tudi po stanju na terenu je sodišče odločilo, da je podjetnik Emruli vedel za dejansko stanje in lastninsko razmerje. Kupčeva pravica do trajne souporabe vseh skupnih prostorov in naprav, med drugim tudi dvorišča in zemljišča izhaja iz pogodbe med stanovalci bloka in nekdanjim Podjetjem za stanovanjsko gospodarstvo in poslovne prostore Murska Sobota. O tem pa so stanovalci iz lastnih fondov financirali asfaltiranje parkirišča in kasneje postavili stebričke in zapornico. 

Nepremičninska gibanica je tako skorajh zaključena. Toženci sicer lahko še vedno zahtevajo revizijo. A odvetnica javnega podjetja Komunala, ki je upravnik zemljišča, Mojca Bertalanič Foršek se ne boji postopka. S tem, ko obstaja sodna praksa je malo verjetno, da bi vrhovno sodišče revizijo dopustilo.

Osma

Klimatski borci so zaostrili svoje metode. Po prvi šolarski nepokorščini ob začetku klimatske konference v Parizu leta 2015 in tri leta kasnejšem špricanju Grete Thunberg, ki je spodbudila globalne podnebne štrajke, se je pričela še državljanska nepokorščina. V mestnih središčih širom sveta, v Ljubljani pač ne, so protestniki na različne načine ovirali vsakdanje življenje. A ob tem niso počivali niti policisti, v Sydneyju so aretirali 30 protestnikov, na Nizozemskem več kot 100, rekord pa so dosegli v Londonu z 276 priprtimi. Policijska akcija je bila seveda pričakovana, sploh po sobotni raciji na londonskem sedežu gibanja Upor proti izumrtju, ki je proteste organiziralo.  

Priprti aktivisti za ohranitev okolja pa so kljub vsemu prejeli nekakšno zadoščenje. Če se politiki ne držijo obljub in le pokroviteljsko ploskajo, so zahtevam protestnikov prisluhnili vsaj gospodarji vremena. Dež je namreč pripomogel k dokončni pogasitvi požarov v bolivijskem delu Amazonije. Požar je trajal dva meseca in uničil 40 milijonov kvadratnih kilometrov. Višje sile so sprožile različne odzive bolivijske javnosti. Avtohtoni prebivalci province Chiquitania, kjer je požar povzročil največ škode, so konec največjega požara v zadnjih dveh desetletjih proslavili z maršem. Medtem pa je v prestolnici Sucre več tisoč protestnikov opozarjalo na prepočasno institucionalno ukrepanje. Nacionalna vremenska služba pa opozarja, da se ob napovedanem vremenu požar lahko ponovi. 

Turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan je obiskal Beograd in se tako za las izognil zdaj že tradicionalnemu adventnemu navalu turistov. S srbskim predsednikom Aleksandrom Vučićem sta podpisala paket dogovorov in napovedala močnejše diplomatske povezave med državama. Izstopa predvsem dogovor o skupni proizvodnji orožja in obrambnega povezovanja, okrepili pa bodo tudi odnose na področju socialne varnosti, industrije in tehnologije. Turčija sicer še vedno priznava kosovsko suverenost in neodvisnost ter je s tem trn v peti srbski politiki, a odnosi so se zaradi tega skrhali le enkrat. Še to čisto na kratko, ko je turški predsednik Erdoğan v govoru ob obisku Kosova populistično izenačil Kosovo in Turčijo kot svoja domova.