Posnetek

V preteklem tednu so kmete iz občine Gornje Radgone, konkretneje krajev med Negovo in Spodnjimi Ivanjci, presenečale sabotaže kmetijske mehanizacije. Konkretneje gre za nastavljanje palic iz nerjavečega jekla v koruzo in posledično uničenje kombajnov. Za oddajo Svet na Kanalu A so jezni kmetje takole pojasnili taktiko nepridipravov.

Posnetek

Po poročanju medijev naj bi bilo v zadnjih nekaj mesecih na ta način uničenih dvanajst kombajnov. S Policijske uprave Murska Sobota so sicer v pisnem odgovoru sporočili, da preiskujejo, citiramo, “6 primerov poškodovanja kmetijske mehanizacije, konkretno kombajnov. Policija obravnava vsak primer posamezno, vendar med njimi obstaja povezava glede na način in uporabljena sredstva pri storitvi kaznivega dejanja.” Policija naj bi intenzivno zbirala obvestila o neznanem storilcu. Kmetje svoje jeze ne skrivajo.

Posnetek

Je pa škoda na kmetijski mehanizaciji nepomembna v primerjavi s človeškimi življenji, ki bi jih tovrstna sabotaža lahko terjala.

Posnetek

Na dogajanje so se že odzvali v Sindikatu kmetov Slovenije, ki od države terja čimprejšnje ukrepanje: izsleditev storilca, primerno kaznovanje in pomoč kmetom, ki so se zaradi tolovaja znašli v težavah. Govori Anton Medved, predsednik sindikata.

Izjava

Danilo Rihtarič, direktor Kmetijske zadruge Radgona, pojasnjuje, da bo imela sabotaža daljnosežne posledice. Kmetje so namreč zaradi poškodovane mehanizacije zamudili optimalni čas za pripravo koruzne silaže, to pa pomeni manj krme za živino in posledično manj mesa in mleka za prodajo.

Izjava

Večina kmetij se je po Rihtaričevih besedah že lotila reševanja situacije. Nekaj mehanizacije so popravili, poleg tega pa so se morali nasloniti na ostanek silažne krme iz prejšnjih let.

Izjava

V Sloveniji je sicer koruza ena najpopularnejših poljščin. Po podatkih statističnega urada naj bi kar 40 odstotkov obdelovalnih površin pripadlo tej izvorno ameriški enoletni žitarici. Rumeni storži tako uspevajo kar na dobrih 38 tisoč hektarih. Glede na lansko leto koruza zavzema kar 5 odstotkov več prostora. Agrarni ekonomist Aleš Kuhar pojasnjuje, da koruza daje dva produkta, koruzo v zrnju in silažno koruzo, pri čemer naj bi slednja močno prednjačila po količini.

Izjava

Glavnino silažne koruze porabijo kmetje sami za krmo svoje živine. Posledično trg za silažno koruzo ne obstaja, zato tudi tržne cene ni. 

Izjava

Nekoliko bolj zaželeno blago je tako imenovana merkantilna koruza oziroma suha koruza v zrnju. Letos naj bi bila ta cena rekordno nizka zaradi dobre letine. Strošek pridelave koruze je ocenjen na 170 evrov za tono, odkupne cene pa naj bi se letos gibale med 120 in 130 evri. Količina koruze je seveda odvisna od številnih faktorjev. Pojasnjuje Urša Pečan, mlada raziskovalka na Biotehniški fakulteti.

Izjava

A nizke cene naj bi celokupno blagodejno vplivale na stanje slovenskega kmetijstva, saj se večina suhe koruze porabi za močna krmila. Nižja cena koruze tako pomeni manj stroškov pri pridelavi mesnih izdelkov.

Izjava