Švicarski državljani se odločajo na referendumu o Iniciativi suverenega denarja, znani tudi kot Iniciativa Vollgeld. Iniciativa, ki je sprožila referendum, s predlogom želi končati s sistemom delnih rezerv (fractional reserve banking), torej s sistemom, ki poslovnim bančnim institucijam omogoča, da povečujejo ponudbo denarja prek višine njihovih monetarnih rezerv. Centralne banke ponudbo denarja regulirajo posredno, s kvantitativnim sproščanjem rezerv. Iniciativa pa se zavzema za to, da bi samo vlada - prek Švicarske centralne banke - lahko ustvarjala denar, po njihovem bi morala centralna banka tiskan denar neposredno posoditi poslovnim bankam, tako naj se ponudba denarja ne bi več povečevala s posojili poslovnih bank. Iniciativa trdi, da poslovne banke zlorabljajo ustvarjanje dodatne denarne ponudbe, ko posodijo preveč denarja za neproduktivne namene (na primer sprejemanje hipotek na stanovanja v zameno za izdajo posijil), kar vodi v dolžniške balone in finačne krize. Pobudniki referenduma pojasnjujejo, da okrog 90 odstotkov vse denarne ponudbe v Švici obstaja le na papirju, le majhen del posojil je podprt z rezervami.

Iniciative ni podprla nobena izmed parlamentarnih strank, nasprotovale pa so ji tako centralna kot komercialne banke. Thomas Jordan, predsednik Švicarske centralne banke, trdi, da je "suvereni denar nepotreben in nevaren eksperiment, ki bi lahko državi prizadejal ogromno škode". Nasprotniki iniciative pravijo, da bi sprememba bančnega sistema banke spodbujala k večji zadržanosti pri dajanju kreditov, saj bi ukinila pomemben pritok denarja. Glede na izide vzporednih volitev kaže, da bodo Švicarji odločili proti spremembi finačnega sistema. Do sedaj je proti spremembi glasovalo okrog 75 odstotkov udeležencev.

Skoraj natančno diametralen rezultat se obeta igralniškemu zakonu, v podporo kateremu je na ločenem referendumu glasovalo okrog 73 odstotkov volivcev. Zakon, ki je v parlamentu in senatu že bil sprejet, tujim kazinojem prepoveduje spletno poslovanje v Švici. Nasprotniki zakona se sklicujejo na boj proti cenzuri in proti omejevanju konkurence.

Matteo Salvini, novi italijanski notranji minister in vodja rasističnopopulistične Severne lige, je potem, ko je v prvem tednu njegovega ministrovanja Italija že sprejela okrog 800 migrantov, zaprl vsa italijanska pristanišča za reševalno ladjo Aqarius, na kateri je 629 migrantov. Salvini je pisal malteški vladi, naj sprejme ladjo, ki sicer pluje pod gibraltarsko zastavo, na njej pa deluje nevlada organizacija Sos Mediterranee. Malta je sprejem zavrnila z razlogom, da se je reševalna akcija zgodila znotraj libijskega reševalnega območja, ne pa malteškega, in da jo je koordiniral center v Rimu. Malteški mediji opozarjajo tudi, da je območju akcije najbližji varni privez na italijanskem otočku Lampedusa, po mednarodnem pravu bi morali biti rešeni ljudje izkrcani na njem.

Salvini sicer stopnjuje svojo retoriko proti sprejemanju migrantov iz Severne Afrike: pred dvema dnevoma je že poskusil pritisniti na Malto, naj sprejme manjšo reševalno ladjo s 119 ljudmi, a je ta na koncu priplula na obale Sicilije; nedavno je izjavil, da bi morale navladne organizacije prenehati biti taksi za migrante med Afriko in Italijo; in tudi zatrdil, da si bolj želi Nato na Mediteranu, kot na meji z Rusijo - kot bi pozabil na to, kdo je Libijo spremenil v ne več državo.