Ob 10.05

Na današnji dan leta 624 je potekala bitka pri Badru, v kateri sta se vojska Mohameda in medinskih zaveznikov spopadli z vojsko iz Meke. O bitki sicer vemo le iz islamskih virov, prvi pisni viri o njej pa izvirajo šele iz 9. stoletja. Gre pa za eno redkih bitk, ki jo omenja tudi koran.

Ko je dve leti pred bitko Mohamed iz Meke pred veljaki kuraiškega plemena zbežal v Medino, se je spor med njim ohranil. Mohamed je s plemeni ob Medini sklenil prijateljske sporazume, obenem pa je z napadi poskušal zmotiti trgovske poti karavan, namenjenih v Meko. Po neuspelem napadu 200-ih muslimanov na večjo karavano so kuraišiji vrnili roparski pohod in muslimanom pobrali živino. Januarja 624 je Mohamed na obrobje Meke poslal 8 vohunov, da bi zbrali informacije o kuraišijih, a jih je karavana, ki so se ji pridružili, prepoznala. Vodja skupine vohunov se je odločil braniti se z napadom, v katerem je sicer eden izmed njih umrl, a jim je uspelo premagati nasprotnike in jih pripeljati Mohamedu kot ujetnike. Vendar se je to dogajalo v mesecu radžabu, ki je veljal za svetega in v katerem je bilo po arabski tradiciji bojevanje prepovedano. Mohamed zato odločitve vohuna sprva ni odobraval, dokler naj ne bi doživel razodetja, da so bila dejanja kuraišijev hujša od njihovega napada nanje.

Kmalu za temi dogodki je v Medino prispela novica, da iz Sirije v Meko prihaja velika karavana pod vodstvom Abu Sufjana, polna orožja, ki naj bi ga kuraišiji nameravali uporabiti proti muslimanom. Mohamed je takoj zbral vojsko 313 mož in 70 kamel, da bi v Badru prestregli karavano. A za to je zvedel tudi Sufjan, ki je o tem obvestil Meko, kjer so v pomoč karavani zbrali vojsko trikratnega obsega Mohamedove. Mohamed je, ko je slišal za načrte Meke, sklical vojaški zbor in vprašal vojskovodje za mnenje. Dva sta mu svetovala, naj se vrne v Medino, on pa se je nezadovoljen obrnil od njiju. Tretji mu je odgovoril, da se morajo ravnati po Alahovih ukazih in da bodo Mohamedu sledili ne glede na to, kako se odloči. Mohamed je bil s tem odgovorom zadovoljen in je ukazal pohod proti Badru. Tam se je njegova vojska utrdila ob zadnjem vodnjaku in s tem nasprotnikom preprečila dostop do vodnjakov.

Kuraišiji so medtem v kratkem času iz Meke prihiteli na pomoč karavani in se zvrstili blizu Badra. Tedaj jim je Sufjan dejal, da je karavana z njihovim varstvom obšla Badr in se torej lahko vrnejo v Meko brez boja. Eden izmed kuraišijskih poglavarjev, Abu Džal, je vseeno želel v bitko, medtem ko se je več drugih vodij odločilo za vrnitev v Meko. Abu Džal pa je vztrajal pri spopadu in pridružilo se mu je tudi več članov spremstva karavane.

13. marca opolnoči je kuraišijska vojska vdrla v dolino Badra. Ker je prejšnjo noč deževalo, je napredovala le stežka. Oglednik, ki so ga poslali naprej, jim je sporočil, da je islamska vojska sicer veliko manjša od njihove, a da bo gotovo tudi njihova utrpela velike žrtve. To je kuraišije, ki so se ponavadi spuščali le v spopade z malo predvidenimi žrtvami, močno demoraliziralo, a je eden izmed poglavarjev preostale pozval k ohranitvi časti in krvnemu maščevanju nad Mohamedom. Tako so nadaljevali.

Spopad se je začel s tremi pari vojščakov, ki so se spopadli “ena na ena”. Na strani muslimanov so se najprej za spopade javili trije člani medinskih plemen, a so kuraišiji spopade z njimi zavrnili, saj niso želeli začeti spora še z drugim plemenom. Tako so na strani muslimanov nastopili nekdanji prebivalci Meke. Dva izmed njiju sta nasprotnika premagala, eden pa je bil smrtno ranjen. Nato sta obe vojski druga proti drugi izstrelili salvo puščic, muslimani pa so se pognali na kuraišije z vzklikanjem “O, ti, ki te je bog naredil zmagovitega, ubijaj!” Kuraišijska vojska naj bi se tedaj v strahu razpustila in razbežala. Koran navaja, da se je ob muslimanskem napadu iz nebes spustila truma angelov, ki so v nasprotnikih zbudili takšno grozo, da so se ti pognali v beg. Naj bo tako ali drugače, 70 kuraišijev je bilo v bitki ubitih, od tega jih je 22 lastnoročno pokončal Ali ibn Abi Talib, ki je zaradi tega pridobil ugled najboljšega muslimanskega bojevnika. Muslimanov je na drugi strani v bitki umrlo 14.

Bitka pri Badru je predstavljala prelomnico za Mohameda in njegove privržence. Ta se je tako čez noč iz izobčenca iz Meke prelevil v velikega vodjo, ki je zamajal moč in ugled kuraišijev. Na drugi strani se je kuraišijski poglavar Abu Sufjan, ki se je ognil boja, ko je spremljal karavano dalje v Meko, s smrtjo številnih drugih poglavarjev v bitki zdaj vzpostavil kot glavni vodja kuraišijev. Ko je šest let pozneje Mohamed z vojsko korakal nad Meko, je prav Sufjan z njim izpogajal mirno predajo mesta in pod muslimani postal visoki uradnik. Prav njegov sin je pozneje ustanovil Omajadski kalifat, ki je v svojem največjem obsegu štel več kot 11 milijonov kvadratnih kilometrov.

Ob 8.05

Več kot petdeset bogatašev in zaposlenih na prestižnih univerzah iz Združenih držav Amerike je obtoženih goljufije pri sprejemnih izpitih. Premožni starši so podkupovali športne trenerje, da so na univerze sprejemali njihove otroke, ki se s športom sploh niso ukvarjali, ali pa so podkupili komisijo, ki je preverjala sprejemne izpite. V 25 milijonov dolarjev vredni finančni shemi podkupovanj, izsiljevanj, pranja denarja in goljufij so med drugimi udeleženi zaposleni na univerzi Yale, Georgetown, Stanford in Univerza Južne Kalifornije.

Poslanci spodnjega doma britanskega parlamenta so zavrnili popravljeni predlog za izhod Velike Britanije iz Evropske unije. Proti je glasovalo 391, za pa 242 poslancev, kar je več, kot je Theresa May prejela glasov maja, ko je Brexit podprlo zgolj 149 poslancev. Kljub temu se nevarno bliža 29. marec, rok za dogovor, ki ga je postavila Evropska unija.

Finančni ministri držav članic EU so dopolnili seznam davčnih oaz. Na črni listi je po novem 15 držav, na sivi pa jih je 34. Nove članice so Aruba, Barbados, Belize, Bermudi, Dominika, Fidži, Marshallovo otočje, Oman, Vanuatu in Združeni arabski emirati. Finančni ministri držav članic so predlog seznama Evropske komisije sicer zavrnili. Neuradni razlog naj bi bil ta, da se je na njem znašla Savdska Arabija.

Venezuelski predsednik Nicolas Maduro je ameriškim diplomatom dal 72 ur časa, da zapustijo državo. Ameriško obrambno ministrstvo je sicer že dan prej napovedalo umik vseh ameriških diplomatov v enem tednu. Maduro je namreč za večdnevni izpad elektrike v Venezueli okrivil ameriški kibernetski napad na venezuelsko električno omrežje.