Ob 7.00:

Venezuelska vlada zanika, da je za zaprtje enega izmed največjih venezuelskih ponudnikov sladoleda krivo pomanjkanje mleka. Kot smo že poročali v ponedeljek, je ena izmed venezuelskih največjih in najbolj znanih prodajaln sladoleda Coromoto morala zapreti svoja vrata. Venezuela naj bi se sicer srečevala z motnjami pri uvozu različnih živilskih surovin, kot sta na primer koruzni sirup in mleko v prahu. Venezuela namreč zavoljo kupovanja socialnega miru nudi visoke subvencije na vsa živila, zaradi česar so le-ta zelo poceni. Mnogi ljudje nakupljeno prehrano zato pretihotapijo v sosednje države, kjer živila nato prodajo.

V Ukrajini so po poročanju ruskih medijev zaznali uhajanje radioaktivnih snovi iz tamkajšnje jedrske elektrarne Zaporozhye. Izmerjeni izpusti naj bi dovoljene vrednosti sevanja presegli za več kot 16-krat. Elektrarno so sicer pred dnevi zasilno ustavili, saj naj bi v njej prišlo do napake zaradi kratkega stika v električnem omrežju. To je bila sicer že druga zasilna zaustavitev omenjene elektrarne v zadnjem mesecu. Omenimo le kot zanimivost: jedrska elektrarna Zaporozhye je sicer večja od katerekoli evropske jedrske elektrarne in proizvede 22 odstotkov vse ukrajinske elektrike.

V Gambiji poročajo, da je prišlo do neuspelega državnega udara. Le-ta naj bi se zgodil med odsotnostjo gambijskega predsednika Yahya Jammeha, ki je trenutno v tujini. Udar naj bi sicer načrtovali odpadniki iz vrst gambijske vojske, vendar so vladne sile pravočasno reagirale ter preprečile prevrat. Številni Gambijci sicer dolgoletnemu predsedniku Jammehu očitajo samovoljnost in preseganje njegovih ustavno določenih pooblastil in Gambijo uvrščajo bolj med diktatorske kot pa med demokratične režime.

V Franciji se te dni srečujejo z rekordno brezposelnostjo. Tamkajšnje statistike zaposlenosti so namreč pokazale, da so sedaj brez dela že kar dobri trije milijoni ljudi. Francija tako beleži 10,5-odstotno brezposelnost, kar je sicer rahlo nad evropskim povprečjem. Nič bolje ne kaže niti največjemu evropskemu gospodarstvu, Nemčiji. Več o evropskih težavah in tegobah v Britoffu ob osmih.

Ob 8.00:

V Franciji se te dni srečujejo z rekordno brezposelnostjo. Tamkajšnje statistike zaposlenosti so namreč pokazale, da so sedaj brez dela že kar dobri trije milijoni ljudi. Francija tako beleži 10,5-odstotno brezposelnost, kar je sicer rahlo nad evropskim povprečjem.

Francoski predsednik François Hollande, ki je bil, mimogrede, na položaj izvoljen zaradi svojih sloganov o vnovični obuditvi gospodarske rasti in zaposlovanja, se očitno vse manj uspešno spopada s klavrnim ekonomskim stanjem svoje države. Predlagani varčevalni ukrepi pod botrstvom Evropske unije, ki so zmanjšali državno porabo, so tako očitno še poglobili recesijo.

Pariz je jeseni letošnjega leta resda oznanjal konec politike uravnoteženega varčevalnega proračuna, vendar je bila to zgolj politična gesta, s katero si je Francija zagotovila odpustek pri lovljenju maastristskih kriterijev. V zadnjih mesecih so navkljub svoji antivarčevalni drži vseeno zarezali v svoje javne izdatke in s tem bojda privarčevali 21 milijard evrov.

Scenarij, ki sta ga zakuhali Evropska komisija in Mednarodni denarni sklad, se je ne le v Franciji, pač pa tudi po drugih tako evropskih kot neevropskih državah izkazal za popoln fiasko. Čeprav je še pred nekaj leti bila Nemčija postavljena kot zgled evropske ekonomije, je danes njena usoda vse bolj nevarno podobna francoski. Nemčija se sicer ne spopada z 10- ali večodstotno brezposelnostjo, vendar ni njena gospodarska slika nič boljša od francoske.

Nemška Bundesbank je na primer sporočila, da je letošnja  gospodarska rast v Nemčiji znašala zgolj 1,4 odstotka. Vendar nekateri ekonomisti svarijo, da so prav napovedi Bundesbank preoptimistične in dodajajo, da je v letu 2014 za Nemčijo veliko bolj verjetna ponovitev gospodarske rasti iz leta 2013. Le-ta se je takrat po nekaterih statističnih podatkih gibala okrog 0,1 odstotka. Povedano drugače, tudi največje in najvplivnejše evropsko gospodarstvo izgublja svojo sapo.

Kar dve najpomembnejši ekonomski in politični velesili Evropske unije se tako srečujeta z vse hujšimi gospodarskimi težavami. Francija že vse od izbruha finančne krize praktično stagnira in išče pot med nacionalno suverenostjo ter diktatom Evropske komisije. Nemški gospodarski motor se medtem vse bolj ustavlja in tako nakazuje na neko širšo krizo, ki se nemara kuha v Evropski uniji.