Sedma

Egiptovska sodišča se vedno ostreje odzivajo na dekret predsednika države Mohameda Mursija, s katerim si je močno razširil pooblastila in si podelil imuniteto. Nezadovoljstvo s predsednikovimi ukrepi, ki naj bi trajali do sprejetja nove ustave februarja prihodnje leto, sta kasacijsko in nižje prizivno sodišče izrazila s stavko, ki naj bi po vsej državi trajala dokler bo veljal Mursijev dekret. Odzvalo se je tudi egiptovsko vrhovno ustavno sodišče, ki ga je predsednik obtožil pristranskosti in curljanja informacij v javnost. Mursija je pozvalo, naj za svoje obtožbe predloži dokaze in ga obtožilo neupravičenega napada. Nasprotovanje 22. novembra sprejetemu dekretu že več dni na ulicah Egipta izkazujejo tudi njegovi prebivalci. 

Predsednik Evropske nogometne zveze, Uefe, Michel Platini je za enega od francoskih časnikov napovedal, da se bo v prihodnosti zavzemal za razširitev elitnega evropskega klubskega tekmovanja, Lige prvakov, in posledično ukinitev drugorazredne Lige Evrope. Po Platinijevem mnenju bi že od sezone 2015/16 v Ligi prvakov moralo igrati 64 klubov, kar je dvakrat več kot jih v tem tekmovanju nastopa danes. Tekmovanje bi se po zamislih predsednika Uefe razširilo na račun klubov, ki se sedaj uvrščajo v ligo Evropa, liga prvakov pa bi tako postalo dostopnejša tudi za manjše evropske nogometne klube.

Po Mariboru in Ljubljani so se protestniki, nezadovoljni z vladajočo politiko, sinoči zbrali tudi na Jesenicah. Na poziv objavljen na enem od socialnih omrežij se je odzvalo okoli 100 ljudi, ki so v močnem dežju na Čufarjevem trgu mirno izražali svoje nezadovoljstvo. Za prihodnje dni so podobni protesti napovedani tudi za Kranj, Ljubljano, Celje in Mursko Soboto.

Osma

Nizozemski parlament je izglasoval odpravo zakona, ki bogoskrunstvo opredeljuje kot kaznivo dejanje. Za odpravo zakona, ki ga nizozemske oblasti v praksi ne izvajajo že 50 let, si je prizadevalo zlasti Gibanje za dekriminalizacijo bogoskrunstva, ki se je v zadnjem desetletju močno okrepilo, zahteve po odpravi zakona pa so se še povečale po lanski razsodbi nizozemskega sodišča v primeru skrajnega desničarskega politika Geerta Wildersa. Sodišče je takrat razsodilo da Wilders s kritikami islama, ki so močno užalile muslimane, ni kršil nizozemske zakonodaje. 

Liberalna nemška politika do drugačnih spolnih praks, ki med drugim od leta 1969 dovoljuje sodomijo ali zoofilijo, če ne povzroči prevelikega trpljneja živali, je pod vprašajem. Odbor za kmetijstvo bundestaga je namreč predlagal, da bi se po novem med kazniva dejanja uvrščali vsi nenaravni spolni odnosi z živalmi in ne le tisti, pri katerih so živali poškodovane. Odbor s tem sledi zahtevam borcev za pravice živali, ki si že več let prizadevajo za prepoved spolnih odnosov z živalmi, predlogu pa ostro nasprotujejo v skupini Zeta, ki lobira za večje razumevanje in strpnost do zoofilije. Spodnji dom nemškega parlamenta bo o predlogu odločal 14. decembra.

Parlamentarni odbor za delo je po dveh dneh razprave složno, brez glasu proti, potrdil predlog pokojninske reforme, ki s tem roma na izredno sejo državnega zbora. K enotnosti odbora je ob koncu pripomoglo črtanje 408. člena reforme, ki se nanaša na pokojnine, za katere niso bili vplačani prispevki in, ki je bil za opozicijo najbolj sporen. Izredna seja državnega zbora je sklicana za četrtek in petek.

Deveta



Sodišče v Egiptu je v odsotnosti zaradi spornega filma o preroku Mohamedu z naslovom »Nedoložnost muslimanov« na smrt obsodilo 7 egiptovskih koptov in ameriškega pastorja s Floride. Med obsojenimi sta tudi avtor vulgarnega nizkoproračunskega filma Mark Bassely Youssef, ki sicer že prestaja zaporno kazen v Združenih državah Amerike, kakor tudi floridski pastor Terry Jones, s katerim je Youssef stopil v stik z namenom promocije filma. Obsodba je simbolne narave, saj nikogar od obsojenih ni v Egiptu in bodo težko odslužili kazen. 

Pravosodna ministra Hrvaške ter Bosne in Hercegovine, Orsat Miljenić in Bariša Čolak, sta ob robu mednarodne konference o reformi pravosodja in krepitvi žrtev v Zagrebu podpisala sporazum o izročanju. Sporazum naj bi odpravil oviro dvojnega, hrvaškega in bosansko-hercegovskega, državljanstva pri izročitvah storilcev težkih kaznivih dejanj, kot so pranje denarja, korupcija in organiziran kriminal. Vse več prestopnikov z dvojnim državljanstvom se je namreč izogibalo postopkom v eni državi z odhodom v drugo. Sporazum o izročanju, ki je stopil v veljavo takoj včeraj s podpisom obeh pravosodnih ministrov, ni retroaktiven in ne velja za primere vojnih zločinov.

Predsednik vlade Janez Janša nadaljuje prvi uradni obisk v Albaniji. Potem ko je z udeležbo na posebeni slovesnosti v Tirani počastil 100-letnico države gostiteljice, se bo drugi dan obiska sestal z najvišjimi albanskimi političnimi predstavniki: premierom Salijem Berisho, podpredsednico parlamenta Jozefino Topalli in predsednikom Albanije Bujarjem Nishanijem. Uradni namen Janševega obiska v Albaniji je sicer krepitev sodelovanja med državama, predvsem na gospodarskem področju, pogovor o razmerah na Zahodnem Balkanu, del časa pa bo Janša namenil tudi prenosu slovenskih izkušenj med evropskim pridružitvenim procesom.

Deseta

Generalna skupščina Združenih narodov bo predvidoma pozno zvečer glasovala o resoluciji, s katero bi Palestina v tej organizaciji dobila status države nečlanice in posledično priznanje državnosti. Palestina z izglasovanjem sicer ne bo sprejeta v Združene narode, bo pa njen status iz entitete opazovalke povišan v državo nečlanico opazovalko. Kljub vztrajnemu nasprotvanju Izraela in Združenih držav Amerike se dvigu statusa Palestine obeta podpora več kot 150 držav v sicer 193-članski generalni skupščini. Podporo Palestini so med drugim napovedale Francija, Španija, Norveška, Danska, Nemčija, Švica in Avstrija, medtem ko stališče Slovenije še ni znano.

Mednarodno haaško sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije je pred izrekom sodbe bivšemu kosovskemu premieru Ramushu Haradinaju in dvema bivšima poveljnikoma Osvobodilne vojske Kosova, obotoženih vojnih zločinov v vasi Jablanica poleti 1998. V delno ponovljenem sojenju je tožilstvo Haradinaju in soobtoženima Idrizu Balaju in Lahi Brahimaju v šestih točkah skušalo dokazati krivdo za smrt civilistov v taborišču OVK v vasi Jablanica. Na prvem sojenju je sodišče aprila 2008 Haradinaja in Balaja oprostilo, Brahimaja pa obsodilo na šest let zapora, a je bila sodba zaradi nezakonitih pritiskov na priče kasneje razveljavljena. Drugo sojenje se je začelo avgusta lani, tožilstvo pa za obtoženo trojico zahteva po najmanj 20 let zapora.  

Delokrog šonlskega hišnika, kot ga pojmuje hišnik Osnove šole Antona Žnidaršiča v Ilirski Bistrici, poleg košenja šolskega okoliša in tesnenja dotrajanih šolskih oken nalaga tudi zbiranje raznovrstnega orožja. Policisti so ob preiskavi ilirsko-bistriške osnovne šole namreč v prostorih hišnika našli pravo malo orožarno, več kosov orožja pa je hišnik posedoval tudi na domu. Na obeh lokacijah so mu varnostni organi tako zasegli več nabojnikov z različnimi naboji, lovsko puško z merilno napravo in svetilko, avtomatsko puško, pištolo Walter, dva dušilnika zvoka in nekaj druge vojaške opreme. Hišnik za orožje seveda ni imel dovoljenja, prav tako je bilo le-to neprijavljeno.