ob 10.05

Dobro jutro, poslušate Tehnobritoff. Danes v ospredje postavljamo podatkovno in oglaševalsko multinacionalko Google. Začenjamo v Evropski uniji, kjer je Google v skladu s kaznijo, ki jo dobil julija lani zaradi kršenja protimonopolne zakonodaje, prilagodil pogoje poslovanja. Spomnimo, julija je Evropska komisija Googlu naložila 5 milijard dolarjev kazni. Nato je Google dobil 90-dnevni rok, da preneha s prakso preprečevanja ustvarjanja novih vej odprtokodnega mobilnega operacijskega sistema Android, da preneha proizvajalcem mobilnih telefonov plačevati za nastavljanje svojega spletnega iskalnika kot privzetega - in verjetno najpomembnejše - da svoj spletni iskalnik in spletni brskalnik Chrome loči od preostalega paketa Googlovih aplikacij. Aplikaciji na mobilniku ne smeta biti več prednaloženi, kakor ostale Googlove aplikacije Gmail, YouTube, Zemljevidi in Google Play.

Google bo ugodil zahtevam Evropske komisije, a dobičkom, ki jih ustvari z oglaševanjem v iskalniku, se ne namerava odpovedati. Zato hkrati z ločitvijo paketa svojih aplikacij uvaja tudi licenčnine za te aplikacije. Po novem bodo proizvajalci, ki želijo v EU prodajati pametne mobilnike, morali Googlu plačati licenčnino za Googlove aplikacije.

Za radovedne dodajmo še, da obstajajo tudi alternative Googlovim aplikacijam. Google Play lahko nadomestite s F-Droidom, Gmail s K9 mailiom in tako dalje. Pogooglajte, dokler še lahko, mi pa se že selimo v ZDA, kjer je Googlov izvršni direktor Sundar Pinchai javno priznal, da Google razvija verzijo iskalnika, ki vključuje cenzuro. Ta naj bi se proizvajala za kitajski trg.

Iskalnik, ki po naše sliši na ime kačji pastir, bo onemogočal dostop do spletnih strani z vsebino, ki je kitajski komunistični partiji neljuba. Mobilna verzija iskalnika naj bi po nekaterih informacijah povezovala telefonske številke z iskalnimi nizi, s čimer bi kitajska vlada lažje nadzirala populacijo.

Na razvoj spornega iskalnika so sicer zaposleni na Googlu opozorili že avgusta, a je od takrat vodstvo korporacije molčalo. Zaradi projekta je nekaj zaposlenih podalo tudi odpoved.

ob 8.05

Norveška vlada s premierko Erno Solberg na čelu se je na dogodku ob 70. obletnici Splošne deklaracije človekovih pravic uradno opravičila ženskam, ki so po drugi svetovni vojni trpele maščevalne ukrepe zaradi spolnih odnosov z nemškimi vojaki med okupacijo. Po vojni so bile številne nelegalno aretirane ali pridržane, veliko jih je izgubilo službo ali celo državljanstvo. Na Norveškem je bilo tako imenovanih ‘nemških deklet’ po ocenah Norveškega centra za holokavst in manjšinske študije med 30 in 50 tisoč, danes, po več kot 70 letih, pa jih je živih le še peščica. Pred 18 leti se je takratna vlada že opravičila v teh zvezah rojenim otrokom, ki jih je bilo med 10 in 12 tisoč.

V Kerali je pred enim od najsvetejših templjev v deželi policija neuspešno poskušala razgnati množico, ki od ponedeljka preprečuje vstop ženskam v obdobju plodnosti. Te bi namreč po novem lahko začele obiskovati tempelj, potem ko je prejšnji mesec vrhovno sodišče razsodilo, da ta ne sme biti rezerviran zgolj za moške. To je veljalo do sedaj, saj je Ayyappa, bog templja, samski, torej bi ga vstop takšnih žensk žalil.

Talibani so v Afganistanu ubili poslanca in kandidata na prihajajočih parlamentarnih volitvah Abula Džabarja Kahramana ter njegove tri svetovalce. Kot razlog za atentat so talibani navedli, da je bil Kahraman poznan komunist. V osemdesetih letih je namreč poveljeval v vojski Demokratične republike Afganistana, ki jo je podpirala Sovjetska zveza. Kahraman je že deseti kandidat za poslanca, ki je bil v Afganistanu ubit pred tokratnimi parlamentarnimi volitvami. Talibani volitve razumejo kot tuj političen proces in jim nasprotujejo. Dodajmo še, da se Afganistan po merilih članic EU, tudi Slovenije, ima za varno državo.