Jutranje novice

V Washingtonu se je včeraj mudil izraelski premier Benjamin Netanjahu. Netanjahu, ki je imel s predsednikom Obamo pogosto napete odnose, je v novem predsedniku našel bolj naklonjenega sogovornika. Na skupni novinarski konferenci je predsednik Trump povedal, da je v zvezi s palestinskim vprašanjem pripravljen podpreti tudi rešitev v okviru ene države. Trump je povedal, da bo podprl, karkoli bo obema stranema všeč. Rešitvi palestinskega vprašanja v okviru dveh držav, judovske in palestinske, nasprotujejo predvsem judovski naseljenci na Zahodnem bregu. Trumpova izjava poraja vprašanje o uradni politiki ZDA, ki so vse od mirovnega sporazuma, podpisanega v Oslu leta 1993, podpirale ustanovitev palestinske države.

Vladna preiskava v Avstraliji je razkrila, da je tamkajšnja katoliška cerkev od leta 1980 izplačala za 200 milijonov odškodnin žrtvam spolnih zlorab. Cerkev se je poravnala v nekaj več kot 3000 primerih, povprečna odškodnina pa je bila 65 tisoč evrov. Ker so bili primeri obravnavani po neuradnih poteh, so bile žrtve obravnavane zelo različno, glede na to, katera cerkvena institucija se je poravnala, storilci pa niso bili kaznovani. Država sedaj poskuša doseči večje in enakopravne odškodnine.

Državni zbor je brez glasu proti potrdil nov protitobačni zakon. Zakon dodatno omejuje oglaševanje in prodajo tobačnih izdelkov, najbolj vidna sprememba pa bo spremenjena embalaža. Ta bo sedaj vključevala grafična zdravstvena opozorila. Državni zbor je sprejel tudi spremembe zakona o trgu finančnih instrumentov. Poslanci so s spremembami zaprli zakonsko luknjo, ki se je pojavila z novim letom, ko so bili ukinjeni registrski računi za delnice pri Klirinško depotni družbi. Lastniki delnic so namreč morali do konca lanskega leta prenesti svoje delnice na trgovalni račun pri banki, kar pa je povezano z dodatnimi stroški. Rešitev so ponudili nekateri notarji, ki imajo možnost vodenja računa, kar pa je namenjeno začasni hrambi zapuščine pokojne osebe, dokler se ta ne razdeli dedičem. Notarji sedaj ne bodo več mogli voditi delniškega računa.

Surovine

Drugi četrtkov Britoff tako kot vsak četrtek posvečamo novicam o pridobivanju surovin in trgovanju z njimi. Tokrat se posvečamo surovini, ki praviloma najbolj natančno sledi gibanjem gospodarstva. O bakru pravijo, da ima diplomo iz ekonomije, saj se gibanje cene te surovine pogosto dobro ujema s prihajajočimi trendi gospodarske rasti ali recesije. Če velja verjeti bakreni prognozi, se recesije ni bati. Baker je namreč od novembra pridobil skoraj 30 odstotkov. A k temu niso prispevali zgolj izboljšani gospodarski obeti v Ameriki in na Kitajskem. Cena se dviga tudi zaradi težav v rudnikih. Prejšnji teden se je delo ustavilo v  dveh največjih rudnikih na svetu.

Največji svetovni proizvajalec bakra je s četrtinskim tržnim deležem Čile, kjer se nahaja tudi največji rudnik bakra na svetu. Rudnik Escondida na severu puščave Atakama se nahaja na nadmorski višini več kot tri tisoč metrov in prispeva okoli 5 odstotkov svetovne proizvodnje. Delo v tem rudniku se je prejšnji teden ustavilo, potem ko lastnik, avstralsko podjetje BHP Billiton, ni uspel doseči dogovora z delavci o novem načinu izračuna plač. Sindikati so sicer več mesecev grozili s stavko, z delom pa so prekinili po tem, ko so propadli poskusi vlade, da bi posredovala pri pogovorih. Delavci so zaprli vhod do rudnika in so po besedah sindikata pripravljeni na večtedensko čakanje.

Zaradi velikosti rudnika Escondida lahko razplet pogajanj pomembno vpliva na razmerje moči med rudarji in lastniki rudnikov. Prejšnja kolektivna pogodba se je iztekla januarja in je veljala štiri leta. Sklenjena je bila, ko je bila cena bakra za približno polovico višja kot danes. Od takrat je baker doživel hud padec, njegova cena pa je začela ponovno rasti sredi lanskega leta. Obe strani zato v dogajanju na trgu vidita argument, ki podpira njune zahteve.

Plače rudarjev v Čilu so sicer vse prej kot slabe. Rast industrije in pomanjkanje tehnično izobražene delovne sile sta omogočila močno pogajalsko pozicijo delavskim sindikatom. Povprečni prihodek delavca v rudniku je več kot 80 tisoč evrov na leto. Velik del vsote predstavljajo razni dodatki in bonusi in prav slednji so največje jabolko spora v stavki. Lastniki so poleg manjših sprememb v načinu izračuna višine plač delavcem ponudili bonus v višini 11 tisoč evrov. Rudarji zahtevajo sedemodstotno povišico in 39 tisoč evrov bonusa.

Stavke sicer v čilenskih rudnikih niso nobena redkost. V zadnjem desetletju so stavke ustavile proizvodnjo povprečno vsaka štiri leta. Pogosti so tudi spori z lokalnim prebivalstvom. Lani so na protestu proti cesti, ki bo vodila do novega rudnika Las Bambas, umrli štirje ljudje, več kot dvajset pa je bilo ranjenih, potem ko so policisti in vojaki streljali na protestnike. Kitajski investitor mora sedaj za rudnik, ki bo eden največjih na svetu, predložiti nov okoljski načrt.

Z delom pa je prekinil tudi Grasberg, najslavnejši rudnik bakra na svetu, ki se nahaja v Indoneziji. Danes drugi največji rudnik bakra na svetu je bil odkrit že v tridesetih letih prejšnjega stoletja, a se je izkopavanje v njem začelo šele slaba štiri desetletja kasneje. Zaradi odmaknjene lege so morali namreč postaviti pristanišče, cesto s kilometer dolgim predorom, gorsko železnico, elektrarno in manjšo letališko stezo, sam rudnik pa se nahaja na štiri tisoč metrih nadmorske višine. Investicija se je ameriškim lastnikom kljub temu izplačala. Tona grobo prečiščene rude iz Grasberga vsebuje več kot tristo kilogramov bakra, trideset gramov zlata in prav toliko srebra. Lani so v rudniku pridobili pol milijona ton bakra in skoraj trideset ton zlata, kar bi danes prineslo okoli 4 milijarde evrov.

Delo v rudniku se je ustavilo zaradi zakona, ki ga je lansko leto sprejela indonezijska vlada. Ta prepoveduje izvoz grobo prečiščene rude ali rudnega koncentrata. S tem želi prisiliti tuje lastnike, da bi rudo predelovali v Indoneziji. Nova uredba je stopila v veljavo sredi januarja, proizvodnja v rudniku pa se je ustavila prejšnji petek, ko so se napolnila skladišča. Indonezijska vlada je pripravljena odobriti začasno dovoljenje za izvoz rudnega koncentrata. To je pogojeno z investicijo v  talilnico, ki se bo nahajala v Indoneziji. Drugi pogoj je nov način zaposlovanja, ki bo bolj obdavčen. Podjetje Freeport na pogoje še ni pristalo, saj želi garancije za investicije v talilnico in rudnik, a interes obeh strani je prevelik, da do dogovora ne bi prišlo.