BritOFF na kredit

BritOFF na kredit

Aktualno-politična novica
30. 10. 2019 - 10.05
 / BritOFF

Ob 10.05

Dobro jutro, dober dan. Sreda je. Poslušate zgodovinski BritOFF. Posojila so vedno igra moči med posojilojemalcem in posojilodajalcem. V idealnem svetu temeljijo na zaupanju, da bo posojilo vrnjeno, v resničnosti se postopek konča z zaseženo hišo. Posojila so za vsakim večjim projektom. Delno so odgovorna  za uspeh vojn, razvoj tehnologije, industrijsko revolucijo ali pa finančno krizo leta 2008. 

Tako kot centralna uprava, agrikultura in pisava so tudi posojila nastala v “rodovitnem polmescu” tri tisoč let pred našim štetjem. Sumerski trgovci so tako kmetom posojali semena ali živino v pričakovanju odplačila v obliki novega žita ali mlade živine. Posledično je beseda za “telička” pomenila tudi obresti. Ko je osnova posojil postalo srebro, je mezopotamski kralj Hamurabi določil fiksno ceno srebra in s tem stalne obrestne mere.   

Grki in Rimljani so si izposojali denar v templju, srednjeveški posojilodajalci Italije pa so delovali na tržnicah, sedeč na klopi, ki so ji rekli “banco”. Poleg spremembe lokacije se je zaradi monoteistične religije spremenil tudi odnos do posojanja. Svete knjige so muslimanom in kristjanom prepovedale izdajanje posojil z zaračunavanjem obresti, tora pa je judom dovoljevala zaračunavanje obresti le nejudom. Ta izjema je judom do renesančnega vzpona krščanskih bančnih dinastij, kot so Medičejci ali Fuggerji, omogočila tržni monopol, ki jim je omogočal vpliv na dinastično politiko srednjega veka. Njihova moč je seveda bila varljiva, saj so na primer francoski kralji pogosto “preprosto” izgnali jude iz Francije, kadar so jim bili dolžni preveč denarja. In se pri tem vedno znova sklicevali na to, da je posojanje dejanja, tako trdi Sveto pismo, tako ali tako nemoralno. 

Meščani in svobodni kmetje so si v času srednjega veka pa vse do 19. stoletja lahko privoščili posojila le tako, da so posojilo odplačevali z lastnim delom na posestvu posojilodajalca. Šele v 19. stoletju so se vzpostavile prve banke, ki so dejansko ponujale posojila, dostopna srednjemu sloju. Za izboljšanje položaja kmeta in delavca pa je na Slovenskem z motom “Ne delimo delavcem milost, ampak pravico” poskušal poskrbeti Janez Evangelist Krek. V tedanji avstro-ogrski monarhiji je na začetku 20. stoletja začel ustanavljati posojilnice, da bi s posojili z nizkimi obrestmi preprečil odhajanje z domače grude v Ameriko. 

 

Ob 8.05

Britanski parlament je izglasoval 12. december kot datum parlamentarnih volitev. Predlog premiera Borisa Johnsona je tako v četrtem poskusu bil sprejet s 438 glasovi za in 20 proti, potem ko je predsednik laburistov Jeremy Corbyn podprl idejo o predčasnih volitvah kot “priložnosti, dani enkrat na generacijo, za popolno transformacijo države”. Premier Johnson je volitve predstavil kot nujne za dobro izvedbo izstopa Združenega kraljestva iz Evropske unije, češ da bi opozicijski laburisti oslabili njegovo zakonodajo, potrebno za izstop. Laburisti trdijo, da bi v primeru volilne zmage razpisali ponovni referendum o izstopu, liberalni demokrati pa so zatrdili, da bi preklicali 50. člen oziroma sklep o izstopu iz Evropske unije. 

Libanonski premier Saad Hariri  je odstopil. Kot razlog je v televizijskem govoru navedel želje protestnikov, ki zahtevajo odstranitev politične elite, ter izrazil željo, da bo njegov odstop “dovolj velik šok”, da bo odpravil krizo. Hariri je svojo odstopno izjavo odnesel predsedniku Michelu Aounu, ki lahko predlaga novega mandatarja ali pa prosi Haririja, naj premisli o svojem odstopu. Negativno mnenje o premierjevem odstopu je izrazilo gibanje Hezbolah, saj naj bi odstop povzročil nevarno politično praznino. Libanonci so z dvotedenskim protestom in blokiranjem večjih cest dosegli Haririjev odstop, vendar napovedujejo, da bodo protestirali do popolne zamenjave oblasti, ki bi jo zamenjala vlada neodvisnih strokovnjakov. 

Novoizvoljeni tunizijski predsednik Kais Saied pa v sodelovanju s premierom Youssefom Chahedom zamenjuje ministre. Premier je namreč po posvetovanju s predsednikom Saiedom iz neznanih vzrokov odpustil obrambnega in zunanjega ministra. Zakonodaja predsedniku podeljuje neposredni nadzor nad obrambo in zunanjo politiko. Poleg tega ima predsednik tudi pristojnost, da odobri nove ministre ali odpušča stare. 

Ameriški predstavniški dom je izglasoval resolucijo, ki turški poboj Armencev med prvo svetovno vojno označuje za genocid. Turški zunanji minister Mevlut Cavusoglu je glasovanje označil kot maščevanje zaradi turške okupacije severne Sirije in zlorabljanje zgodovine za izražanje trenutnih frustracij. Turčija namreč ne priznava turškega poboja Armencev kot sistematičnega etničnega čiščenja. Predstavniški dom je sicer tudi izglasoval poziv predsedniku Trumpu, naj uvede gospodarske sankcije proti Turčiji zaradi invazije na območje, s katerega so se v ponedeljek popoldne umaknili Kurdi. 

 

facebook twitter rss

 

Vam je bilo všeč, kar ste prebrali? Če bi radi spodbudili in podprli še več takih vsebin, potem kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.