Ob 10h:

Pretekli vikend sta na ameriškem aviatorskem mitingu v Dallasu v zvezni državi Teksas med nizkim preletom v zraku trčili dve vojaški letali iz druge svetovne vojne. Umrlo je vseh šest članov posadke na obeh letalih. Čeprav sta letali leteli brez posebnega cilja in le za razkazovanje pred občinstvom, je njun nizek let spominjal na številne hitre zavezniške napade ciljev v osrčju držav sil osi med drugo svetovno vojno. Eden poznejših se je dva meseca pred nemško kapitulacijo zgodil na Danskem leta 1945. Nenaden bombni napad britanskega letalstva, katerega cilj je bilo uničenje sedeža Gestapa v Kopenhagnu, je bil uspešen, vendar je zahteval visoko ceno.

Dansko je Nemčija zavzela v manj kot tednu dni leta 1940. Od vseh nemških okupacij v Evropi je bila ta na Danskem med mirnejšimi. Na to kaže dejstvo, da se je danski oboroženi odpor proti okupatorju razvil šele leta 1943, prav tako pa je Danska ena tistih držav, ki je pod nemško de facto kontrolo ostala skoraj do uradnega konca vojne v Evropi. Kljub nizki prioriteti na zavezniškem seznamu zadolžitev je dansko odporniško gibanje že leta 1944 prosilo zaveznike za zračni napad na stavbo sedeža nemške tajne policije Gestapa, imenovano Shellhus. Danski odporniki so namreč hoteli osvoboditi danske ujetnike v stavbi in ustaviti delovanje danske veje Gestapa.

Težava pri izpolnitvi odporniških načrtov je bila lega Shellhusa. Gestapo si je za svoj sedež namreč izbral lokacijo v samem središču Kopenhagna, ki je bila težko dosegljiva in močno zastražena. Prav zaradi tega je britansko vojno letalstvo večkrat zavrnilo danske prošnje. V začetku leta 1945 pa je zaradi želje po hitrem zaključku vojne in zaradi za zahodnjake alarmantno hitrega napredovanja sovjetske vojske proti Berlinu le odobrilo napad, ki je dobil ime Operation Carthage, v prevodu Operacija Kartagina. Priprave na nizek prelet in bombardiranje Shellhusa so potekale več tednov. V tem času je vrhovno poveljstvo dalo sestaviti več maket središča danske prestolnice v poskusu čim manjšega poškodovanja okolice Shellhusa. Proti Kopenhagnu so nato 21. marca 1945 Britanci poslali 20 lahkih bombnikov in 30 lovskih letal, ki so bombnike ščitila pred nemško protiletalsko obrambo.

Napad je bil razdeljen na tri valove bombardiranja. Ker so Britanci želeli obdržati element presenečenja, so morali piloti leteti le nekaj metrov nad višino kopenhagenskih hiš. Že v prvem valu je eden od bombnikov poletel prenizko in zadel ulično svetilko. Ta je poškodovala bombnikovo krilo, kar je povzročilo njegovo strmoglavljenje v garažo v neposredni bližini katoliške osnovne šole Ivane Orleanske. Požar se je od eksplodiranega letala hitro razširil na poslopje šole, kjer so imeli učenci pouk. Dva pilota v drugem in tretjem valu sta gorečo šolo zamenjala za Shellhus in svoj smrtonosni tovor pomotoma spustila na napačno stavbo.

Preostali bombniki so zadeli Shellhus, ki je bil po hitrem napadu skoraj zravnan s tlemi. Ubitih je bilo 55 nemških vojakov in 47 danskih uslužbencev Gestapa. 18 danskih zapornikov se je rešilo iz stavbe, prav tako se je delovanje Gestapa na Danskem močno okrnilo. Kljub izpolnjenemu cilju je v napadu umrlo 125 civilistov, večina v bombardirani šoli, kjer je umrlo 86 otrok in 18 učiteljev.

Ob 8ih:

Slovenija ima prvo predsednico republike. Nataša Pirc Musar je po pričakovanjih sinoči izšla kot zmagovalka drugega kroga predsedniških volitev. Zbrala je nekaj manj kot 54 odstotkov glasov ob 53-odstotni volilni udeležbi. Njen tekmec Anže Logar ji je za zmago že čestital. Funkcijo predsednice bo Pirc Musar uradno nastopila 22. decembra, ko se drugi mandat izteče Borutu Pahorju.

Na volitvah v ameriški senat je v Nevadi zmagala demokratska kandidatka Catherine Cortez, kar pomeni, da so demokrati uspeli ubraniti večino v senatu. Trenutno imajo demokrati zagotovljenih 50 od 100 sedežev v senatu, tekma za sedež v Georgii je še odprta. Ker tam ne demokratski ne republikanski kandidat ni dosegel prek 50 odstotkov glasov, se bosta pomerila še enkrat. V primeru, da zmaga republikanski kandidat, bo negotovo demokratsko večino ohranjal zgolj glas demokratske podpredsednice ZDA in predsedujoče senatu Kamale Harris. 

Ob 9ih:

Ukrajinska vojska je tudi uradno zavzela mesto Hersón. Na ulicah naj bi na stotine ljudi navdušeno pozdravilo ukrajinske čete ob njihovem prihodu v mesto. Začela naj bi oddajati tudi ukrajinska nacionalna televizija. Prav tako so ukrajinske oblasti začasno omejile gibanje v mestu. Gre za simbolno največji ukrajinski vojni uspeh, saj sta bila Hersón in istoimenska pokrajina priključena k Ruski federaciji v nedavnih referendumih skupaj s še tremi okupiranimi regijami. Kljub slavju je ukrajinsko napredovanje počasno, saj ruske sile ob umiku za sabo puščajo veliko neeksplodirane in nevarne vojaške opreme. Prav tako ruska artilerija od petkovega umika čez reko Dneper vsak dan obstreljuje ozemlja, ki jih je zapustila.

Z današnjim dnem začenja obratovati nova linija Ljubljanskega potniškega prometa: avtobusna linija s številko deset. Povezuje naselja Podgrad, Zalog in Zadobrova, na trasi pa bo možen prestop na linije 11, 12 in 25. Nova linija bo delovala le med delavniki. Prav tako od danes velja nova trasa 16. linije. Ta zdaj poteka od Črnega loga prek Ceste v Gorice, Ceste dveh cesarjev, Tržaške ceste, Tbilisijske ceste in po obstoječi trasi do obračališča Trnovo. S tem sta vzpostavljeni tudi dve novi postajališči na Tomažičevi ulici in Tbilisijski cesti.