Ob 10. uri 

Novo leto, novi začetki, tudi za Svet Evropske unije. S prvim januarjem je predsedovanje temu organu za šest mesecev prevzela Romunija. Prednostne naloge romunskega predsedstva so strnjene v naslednjem motu: Kohezija, skupna evropska vrednota. Štirje stebri predsedovanja pa so Evropa konvergence, varna Evropa, Evropa kot globalna igralka ter Evropa skupnih vrednot.

Romunija, ki je v Evropsko unijo skupaj z Bolgarijo vstopila leta 2007, bo Svetu predsedovala prvič. V času romunskega predsedovanja bosta pomembna predvsem dva dogodka: brexit, ki naj bi se zgodil 29. marca 2019, in volitve v Evropski parlament, ki bodo potekale med 23. in 26. majem. Vmes bo Romunija 9. maja organizirala še vrh, na katerem bo govor o prihodnosti evropske celine.

Že pred začetkom predsedovanja so se pojavili očitki, da Romunija na predsedovanje ni pripravljena. Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker je tako le nekaj dni pred prevzemom predsedovanja dejal, da je Romunija tehnično sicer pripravljena, vendar pa naj ne bi razumela, kaj pomeni predsedovati drugim državam EU. Izpostavil je tudi notranje zdrahe v državi, zaradi katerih ne more nastopati kot trdna enota.

Romunska vlada se je v zadnjih mesecih res soočala z bolj ali manj resnimi krizami. Sredi novembra je najprej nepričakovano odstopil minister za zadeve EU Victor Negrescu, predsednik države Klaus Iohannis pa je zatrjeval, da Romunija na prihajajočo nalogo ni pripravljena. Sredi decembra je nato vlada v parlamentu uspešno prestala glasovanje o nezaupnici. Zanemarljivo ni niti dejstvo, da je bila Romunija še na začetku lanskega leta s Komisijo v resnem sporu glede boja proti korupciji.

Po Romuniji se bosta na čelo Sveta zavihteli Finska v drugi polovici leta 2019 in Hrvaška v prvi polovici leta 2020. Omenjene države predstavljajo tako imenovano trojko predsedstev. Ta skupaj določi dolgoročne cilje in pripravi 18-mesečni program dela v Svetu. Predsedovanje v trojkah je bilo uvedeno leta 2007, razlog zanj pa je zagotavljanje kontinuiranega in nemotenega delovanja Sveta.

Predsedstvo Sveta EU je odgovorno predvsem za nemoteno delovanje zakonodajnega postopka v Uniji in sodelovanje med državami članicami. Bolj konkretno to pomeni, da ministri oziroma drugi predstavniki države, ki predseduje Svetu, vodijo in načrtujejo seje različnih sestav Sveta in njegovih delovnih teles. Izjema je Svet za zunanje zadeve, na čelu katerega je vedno visoka predstavnica EU za zunanje zadeve in varnostno politiko. Poleg tega predsedujoča država organizira uradna in neuradna srečanja tako v Bruslju kot v svoji državi.

Druga konkretna naloga Romunije bo v prihodnjih mesecih zastopanje Sveta v komunikaciji z drugimi evropskimi institucijami, zlasti Parlamentom in Komisijo. Naloga predsedstva je tudi, da poskuša v okviru tristranskih srečanj, neuradnih pogajalskih sestankov in sej spravnega odbora doseči dogovor o zakonodajnih predlogih.

V preteklosti so se sicer že pojavili pozivi, naj se rotirajoče predsedovanje Svetu EU ukine. Glavna argumenta za to sta predvsem neizkušenost in diplomatska podhranjenost nekaterih držav, zaradi katerih lahko trpi delovanje celotne Unije. Dvomljivcem navkljub so termini za predsedovanje Svetu podeljeni do leta 2030.

Ob 8. uri 

Včeraj so prisegli novi člani ameriškega kongresa. Po novembrskih volitvah imajo demokrati v predstavniškem domu večino prvič po letu 2011, za predsednico doma je bila izvoljena demokratka Nancy Pelosi. V senatu so večino okrepili republikanci. Že prvi dan so se v predstavniškem domu lotili  proračuna in potrdili financiranje ministrstva za domovinsko varnost do 8. februarja ter ostalih vladnih agencij do septembra. S tem bi končali trenutno delno blokado delovanja vlade. Senat je sicer že napovedal, da brez pristanka predsednika Donalda Trumpa financiranja ne bo potrdil in o ukrepih najverjetneje ne bo niti razpravljal. Delo ameriške vlade je delno blokirano od 22. decembra.

V skladišču podjetja Amazon v bližini Madrida so delavci pred praznikom svetih treh kraljev, ob katerem se Španci množično obdarujejo, začeli z dvodnevno stavko. Opozarjajo na slabo plačilo in delovne pogoje. Po podatkih sindikata CCOO, enega od soorganizatorjev stavke, je v četrtek stavkalo 70 odstotkov zaposlenih. Po besedah predstavnikov podjetja pa je večina delavcev delala. Konec novembra so tik pred črnim petkom podobno stavkali Amazonovi delavci v Nemčiji in na Poljskem.

Sodišče v Kopru je odredilo začetek stečaja v podjetju Tomos. Predlog za stečaj so podali delavci, vodstvo podjetja pa mu v predvidenem 15-dnevnem roku ni ugovarjalo in ni vložilo zahteve za odložitev odločanja. V skladu z insolvenčno zakonodajo je sodišče zato domnevalo, da je Tomos plačilno nesposoben in nad njim začelo stečajni postopek.