7.05

Izraelsko-kitajski pogovori o liberalizaciji migrantske zakonodaje so znova popolnoma zaustavljeni. Razlog je nasprotovanje Kitajske, da bi njeni delavci delali na območjih Palestine, ki so pod izraelsko okupacijo. Izrael namreč potrebuje več tisoč tujih delavcev za gradnjo svojih naselbin. Za njihovo dokončanje je najbolj ključna prav uvožena delovna sila. Izraelske oblasti so sprva načrtovale od 8000 do 15.000 migrantskih delavcev, a najnovejši zapleti s Kitajsko njihove namere resno ogrožajo.

V Združenih državah Amerike zvezni tožilci razmišljajo o vložitvi tožbe proti avtomobilskemu velikanu General Motors. Kot razlog za tožbo navajajo, da General Motors ni odpoklical 2,1 milijona svojih vozil, pri katerih so ugotovili resno napako v sistemu vžiga motorja. Napako so sicer potrošniki opazili že leta 2004, vendar so prve modele uradno odpoklicali šele 2014. Zaradi ignorance vodstva do napake je zgolj v ZDA umrlo skoraj 200 ljudi.

Jémenec Faisal bin Ali Jaber je proti Združenim državam Amerike vložil tožbo, v kateri zahteva uradno opravičilo Združenih držav Amerike za umor svojega svaka Salema Ahmeda. Faisal ameriške oblasti obtožuje, da so njegovega svaka leta 2012 ubila brezpilotna letala ameriške vojske. Takrat so namreč v Jemnu potekale številne tako imenovane protiteroristične akcije, v katerih so z uporabo dronov poskušali raztreljevati teroriste.

8.05

Jemenec Faisal bin Ali Jaber je proti Združenim državam Amerike vložil tožbo, v kateri zahteva uradno opravičilo Združenih držav Amerike za umor svojega svaka Salema Ahmeda. Faisal ameriške oblasti obtožuje, da so njegovega svaka leta 2012 ubila brezpilotna letala ameriške vojske. Takrat so namreč v Jemnu potekale številne tako imenovane protiteroristične akcije, v katerih so z uporabo dronov poskušali raztreljevati teroriste.

Poleg  Faisalovega svaka Salema naj bi izstrelki Hellfire zadeli še 5 ljudi. Faisal je napad preživel in začel preiskovati, kdo stoji za napadom. Leto dni po napadu je odpotoval v Washington, kjer je svoj primer predstavil ameriškim političnim vplivnežem. Kljub svoji vztrajnosti ni dobil uradnega opravičila ameriške politike. Leta 2014 so ga jemenske oblasti poskusile pridobiti na svojo stran in mu kot kompenzacijo ponudile 155.000 dolarjev gotovine. Izvor denarja do danes ostaja neznanka, a v družini bin Ali Jaber domnevajo, da so ga jemenskim oblastem poslale ZDA.

Ameriški The Intercept je sicer razkril, da so ZDA zgolj nekaj ur po napadu že vedele, da so v operaciji napadli civiliste. Seveda je podatek ostal skrit pred javnostjo, saj bi utegnil ogroziti nadaljnje ameriške operacije z droni. Tako imenovana protiteroristična operacija je namreč po vseh kriterijih mednarodnega prava kazniva. Uradno priznanje o tovrstni spornosti bi tako lahko pomenilo konec ameriških operacij z brezpilotnimi letali. Ciini droni so sicer do zdaj v Jemnu med letoma 2002 in 2015 ubili najmanj 673 ljudi ter ob tem ranili več 100 civilistov.