Ob 10.05

Na današnji dan leta 1499 se je začel upor v regiji Alpujarra na jugu Španije. Tamkaj živeči muslimani so namreč vstali proti prisilnemu pokristjanjevanju, ki ga je v Granadi izvajala katoliška cerkev. Pokristjanjevanje je kršilo sporazum, ki so ga leta 1491 podpisali španska monarha Ferdinand in Izabela ter Mohamed XIII, sultan Granade, znan tudi kot Boabdil. Sporazum je končal desetletno vojno in je granadskim muslimanom zagotavljal versko toleranco in pravično obravnavo, v zameno pa je Boabdil kapituliral in januarja 1492 Granado prepustil monarhoma. V Granadi je sicer živelo med 250 in 300 tisoč muslimanov, kar je predstavljalo približno polovico vse muslimanske populacije na Iberskem polotoku.

Po zavzemu Granade sta se katoliška monarha držala sporazuma in upala, da se bodo muslimani pokristjanili sami od sebe. Ko pa je leta 1499 v Toledo prispel novi nadškof, Francisco Jiménez de Cisneros, ki je začel delovati skupaj z nadškofom Granade, Hernandom de Talavero. Začel je zapirati muslimane, predvsem plemiče, in jih pustil v slabih razmerah, dokler se niso spreobrnili. Ko je prvotna praksa močno povečala število pokristjanjevanj, se je tega lotil še bolj zagnano, tako da je konec leta papežu poročal, da se dnevno spreobrne po 3.000 muslimanov.

Na današnji dan sta tako dva uradnika skozi trg v Albayzínu na zaslišanje peljala muslimansko žensko, ta pa je nenadoma začela vzklikati, da jo želijo prisilno pokristjaniti. Zbrala se je množica ljudi, ki je napadla in ubila uradnika, nato pa začela postavljati barikade in izvolila svoje voditelje. Le nekaj dni kasneje so se bili prisiljeni razorožiti. Zaradi teh dogodkov je bil Cisneros pozvan na zagovor na dvor. Ferdinanda in Izabelo, ki sta bila sprva močno jezna nanj, pa je uspel prepričati, da so bili muslimani tisti, ki so z uporom prekršili sporazum. Prav tako ju je prepričal, naj razglasita pomilostitev za upornike, če se pokristjanijo. Tako je Granada nominalno postala popolnoma krščanska. A voditelji upora so uspeli pobegniti v gorate predele Alpujarre, kjer je živelo večinsko muslimansko prebivalstvo, zrelo za upor.

Februarja 1500 je bilo za zatrtje upora mobiliziranih že 80.000 katoliških vojščakov, marca pa je na jug prispel sam Ferdinand, da bi poveljeval četam. Kljub temu da so se uporniki dobro znašli v goratih predelih in izvajali gverilsko bojevanje, so jih katoliške čete postopoma premagovale. Včasih so muslimanom dovolile obdržati življenje v zameno za spreobrnitev, velikokrat pa ne. Po zavzetju nekega mesteca so katoličani denimo pobili 3.000 njegovih prebivalcev. Drugje so s smodnikom razstrelili mošejo, kamor so se zatekle ženske in otroci. V nekem drugem predelu je bila celotna populacija zasužnjena, razen otrok, ki so jih poslali v krščanske domove. Za preostanek upornikov je Ferdinand razglasil, da se morajo bodisi izseliti iz Španije bodisi se pokristjaniti. Ker je prečkanje morja v Severno Afriko znašalo 10 zlatih kovancev doblas, si tega večina upornikov ni mogla privoščiti in so se pokristjanili.

Do konca leta 1501 se je upor tako povsem končal. Sporazum o pravicah muslimanov iz Granade je bil preteklost, celotna populacija pa nominalno krščanska. Kljub temu so ti novi kristjani oziroma moriscos še dolgo obdržali svoje muslimanske navade, jezik in način oblačenja.

Ob 8.05

Papež Frančišek je sprejel odstop vatikanskega veleposlanika v Franciji, nadškofa Luigija Venture, ki jo je podal zaradi obtožb spolne zlorabe otrok. Isti dan je s spremembo cerkvenih zakonov ukinil princip papeške tajnosti za primere suma spolnega nadlegovanja otrok. Slednja torej ne bo mogla več biti izgovor, da cerkev ne razkrije informacij v zvezi s tovrstnimi primeri. Dalje mora po novem cerkveni dostojanstvenik ob sumu zlorabe o tem obvestiti posvetne oblasti, kjer to zahteva državna zakonodaja. Nova zakonodaja tudi prepoveduje zapovedovati molčanje tistim, ki o domnevni zlorabi poročajo ali so njene žrtve. Prav tako bodo po novem slike, namenjene spolni zadovoljitvi, ne glede na medij ali tehnologijo, obravnavane kot spolna zloraba otrok, če so ti na slikah stari manj kot 18 let, v nasprotju s 14 leti, kot je to veljalo do sedaj. Sprememba kanonskega prava je mogoča z institucijo restrictum, pri kateri gre za dokument, s katerim papež s papeško avtoriteto spremeni člene cerkvenih zakonov ali prejšnjih papeških dokumentov.

Avstrijsko ustavno sodišče je razveljavilo protimigrantsko zakonodajo, po kateri bi bili v državi živeči tujci, ki se niso dovolj dobro naučili nemščine ali angleščine, upravičeni do nižjih socialnih dodatkov. Zakon je zanje predvidel do 300 evrov nižje dodatke od siceršnjega minimuma - dobrih 860 evrov. Prav tako je sodišče razveljavilo določbo zakona, po kateri bi družina za vsakega naslednjega otroka prejemala nižje dodatke. Omenjene ukrepe je sprejela prejšnja koalicija Avstrijske ljudske stranke in Avstrijske svobodnjaške stranke, ki je maja razpadla zaradi afere podkanclerja Heinza-Christiana Stracheja.

Kandidatka za ministrico Angelika Mlinar na glasovanju odbora državnega zbora za zadeve Evropske unije in odbora za gospodarstvo ni prejela njune podpore. Oba odbora bosta svoji odločitvi posredovala premierju in predsedniku državnega zbora, premier Marjan Šarec pa bo imel nato tri dni časa, če bi želel njeno kandidaturo zamenjati. Kandidata mora sicer državni zbor potrditi z navadno večino.