V Parizu in Beogradu se nadaljujejo protivladni protesti. Rumeni jopiči, kot kaže, ponovno pridobivajo privržence, saj jih je bilo ta teden po podatkih francoskega notranjega ministrstva na ulicah 40.000, kar je 10.000 več kot prejšnji teden. Večjih izgredov, kakršni so izbruhnili prejšnji teden, ni bilo. Povečanje varnostnih ukrepov z vključitvijo vojske lahko pripišemo obisku prvega moža Ljudske republike Kitajske Xi Jinpinga. Protestniki v Beogradu pa zahtevajo konec avtoritarnih politik vlade Aleksandra Vučića in odstop vodilnih na državni radioteleviziji. Ta je po besedah protestnikov državni propagandni kanal, zato so pred hišo RTS organizirali in posneli ‘Dnevnik svobodne Srbije’.

Protesti pa niso edini množični shod v Beogradu ta konec tedna. Srbi namreč obeležujejo 20. obletnico Natovega bombardiranja Beograda. Marca leta 1999 je namreč atlantsko zavezništvo začelo prvo vojaško akcijo brez odobritve varnostnega sveta Združenih narodov. V skoraj trimesečnem letalskem napadu na Beograd so predsednika Slobodana Miloševića prisilili v sprejetje zahtev mednarodne skupnosti in umik vojske s Kosova. Napad, ki je v srbski družbi še vedno vzrok za sovraštvo do Nata in Združenih držav Amerike, je po ocenah srbske vlade zahteval tisoč vojaških in okoli dva tisoč civilnih žrtev. Human rights watch pa število žrtev ocenjuje na približno 500.

Tajci bodo prvič po državnem udaru leta 2014 danes lahko odšli na volitve. Prve volitve po skoraj devetih letih je vojaška hunta sicer že petkrat preložila, tokrat pa se bodo, kot kaže, končno zgodile. Vojska je pred petimi leti prevzela oblast po hudih protestih proti premierki Yingluck Shinawatri. O novem predsedniku vlade bosta odločila 250-članski senat in predstavniški spodnji dom parlamenta. Vse člane senata imenuje vojaška hunta, zato je zelo verjetno, da bo na mesto predsednika vlade države sedel dosedanji vodja vojaške vlade Prayut Chan-o-cha.

Slovenci pa smo dobili svojega Nobelovega nagrajenca. Duncan Haldane, profesor fizike na univerzi Princeton, je leta 2016 skupaj s kolegi prejel Nobelovo nagrado za raziskovanje stanja snovi, predvsem na področju magnetnih značilnosti nekaterih atomskih verig. Haldanova družina po materini strani izhaja iz Borovelj na avstrijskem Koroškem, zato se sam smatra kot pol Škot in pol Slovenec. Republika Slovenija pa mu je ta konec tedna na slavnostni seji na veleposlaništvu v Washingtonu podelila slovensko državljanstvo in slovenski potni list. Slovensko zunanje ministrstvo je s tem jasno postavilo zahtevan kriterij za pridobitev slovenskega državljanstva in spoštovanje s strani slovenske države: Nobelovo nagrado.