SEDMA

Vrhovno sodišče Združenih držav Amerike je s tesno večino petih glasov proti štirim izničilo določilo zakona o volilnih pravicah, ki je zahtevalo, da morajo zvezne države in okrožja pridobiti dovoljenje pravosodnega ministrstva ali zveznega sodišča, če želijo spreminjati lastno volilno zakonodajo. Določilo izvira iz časov boja za državljanske pravice temnopolte manjšine v ZDA in je bilo usmerjeno predvsem zoper prizadevanja rasistično naravnane bele večine v južnih zveznih državah, da temnopoltim Američanom čimbolj oteži oziroma kar onemogoči udeležbo na volitvah.

Vrhovno sodišče, ki naj bi se razdelilo po ideološki pripadnosti na konzervativno in liberalno strujo, je odločilo, da določilo zakona temelji na starih podatkih, ki v današnjem času ne veljajo več. Odkritega nasprotovanja temnopoltim volivcem je res manj, a novejše metode so bolj sofisticirane in skupine za državljanske pravice opozarjajo, da je bilo prav izničeno določilo zakona ena od varovalk zoper rasno diskriminacijo na voliščih. Razočaranje nad odločitvijo sodišča je izrazil tudi predsednik Barack Obama in pozval Kongres, naj čimprej pripravi ustrezno zakonodajo, ki bo Američanom različnih ras omogočala enakopraven dostop do izražanja državljanske volje.

Obama je medtem napovedal tudi bolj odločno ukrepanje zoper podnebne spremembe. V svojem govoru na Univerzi Georgetown se je zavzel in napovedal sodelovanje v okviru svojih pristojnosti pri ukrepih kot so omejitev emisij za energetske obrate, podpiranje projektov z obnovljivimi viri energije, boljša pripravljenost pred poplavno ogroženostjo ter pozivih za mednarodni konsenz v boju zoper podnebne spremembe. Obama je na ta način storil prvi korak pri uresničevanju obljube ob začetku svojega drugega mandata v Beli Hiši, in sicer da bo boj proti podnebnim spremembam višje na njegovi lestvici prioritet.

Slovenski državni vrh pa čaka po napornem proslavljanju Dneva državnosti nova težavna protokolarna obveznost. Na obisk namreč prihaja britanski princ Edward s svojo soprogo, grofico Sophie. Gosta se bosta srečala s premierko Alenko Bratušek in predsednikom Borutom Pahorjem, udeležila pa se bosta različnih dogodkov v okviru poslovno-gospodarskega projekta Great British Days, ki jih do petka pripravlja britansko veleposlaništvo v Ljubljani. Seveda ju bo sprejel tudi ljubljanski župan Zoran Jankovič. Z obema gostoma se zaokrožuje obisk vseh članov britanske kraljeve družine pri nas, saj je Edward, sicer najmlajši sin Elizabethe II., edini ki ga pot do sedaj še ni zanesla v Slovenijo.

OSMA

Nezadovoljstvo brazilskih državljanov, ki so ga začeli javno izražati na množičnih protivladnih protestih, je, kot kaže, tudi na zelo konkreten način doseglo vrhove državne politike. Brazilski Kongres je namreč z veliko večino zavrnil sporni ustavni amandma, s katerim bi se zmanjšale pristojnosti zveznih tožilcev pri preiskavi kaznivih dejanj. Protestniki so prepričani, da bi takšno določilo pomenilo prosto pot za še več korupcije na regionalnem nivoju.

Za danes so sicer napovedane nove demonstracije in številna brazlska mesta naj bi vrela od politične aktivnosti državljanov. Eden največjih protestov je napovedan v mestu Belo Horizonte, kjer se bo domača nogometna reprezentanca v polfinalu Pokala Konfederacij pomerila z Urugvajem. Turnir pomeni neke vrste generalko pred svetovnim nogometnim prvenstvom, ki ga bo država gostila prihodnje leto, prav visoki stroški slednjega pa so eden glavnih generatorjev nezadovoljstva med protestniki.

Z današnjim dnem se izteče rok, ki ga ja lansko leto Evropsko sodišče za človekove pravice določilo naši državi, da uredi odškodninsko shemo za izbrisane. Že nakaj časa je jasno, da ta zahteva do roka ne bo izpolnjena, saj je zakon še vedno v pripravi oziroma v koalicijskem usklajevanju. Slovenija je sodišče med drugim prosila tudi za podaljšanje roka, a jim v Strasbourgu niso ugodili. Po besedah notranjega ministra Gregorja Viranta naj bi predlog zakona vendarle prišel v poslanske klopi že julija in ne šele jeseni kot je bilo sprva predvideno. Kar pravzaprav pomeni, da lahko sredi poletja pričakujemo novo politično vrelišče, kakršnemu smo bili v pretekosti pogosto vajeni, ko se je politika pogovarjala o izbrisanih.

Minister za obrambo Roman Jakič in načelnik generalštaba slovenske vojske Dobran Božič, bosta ob robu dneva državnosti obiskala pripadnike 13. kontingenta Slovenske vojske, ki sodelujejo v mirovni operaciji Unifil na jugu Libanona. V to majhno sredozemsko državo, ki leži med Sirijo in Izraelom, bosta poletela z nesrečnim vladnim letalom falcon, kar pri nas ponavadi vedno pritegne vsaj nekaj pozornosti javnosti in sumnjičanj glede porabe davkoplačevalskega denarja. Jakič in Božič bosta štirinajstim slovenskim vojakom izrekla podporo in pohvalo za sodelovanje v mirovni misiji, ki se je v preteklosti sicer pogosto izkazala kot popolnoma neučinkovito pri vzdrževanju miru v državi, ki so jo pretresali krvavi državljanski konflikti in tuje invazije. Z mednarodnimi predstavniki misije se bosta slovenska gosta v okviru svojega obiska pogovarjala tudi o vplivu državljanskega konflikta v Siriji na varnostno situacijo v Libanonu.

DEVETA

V nemirni pokrajini Xinjiang na skrajnem zahodu Kitajske je ponovno prišlo do neredov in izbruha nasilja. Policija naj bi, po poročanju kitajske tiskovne agencije Xinhua, streljala na množico, ki je napadla policijsko postajo in vladno poslopje. Pri tem je življenje izgubilo 27 ljudi, med katerimi naj bi bilo osem civilistov in devet pripadnikov varnostnih organov. Neodvisna potrditev uradne verzije dogodkov s strani kitajskih oblasti je zelo težavna naloga, saj je nemirno območje, kjer prihaja do pogostih etničnih tenzij med muslimanskimi Ujguri in Hani, pod strogim nadzorom oblasti. Predhodni nemiri, do katerih je prišlo aprila v mestu Kashgar, so pustili za seboj 21 mrtvih.

Parlamentarni pretepi so posebna kategorija poglavja o demokraciji in demokratičnem odločanju. Vedno tudi pritegnejo pozornost, saj so sami po sebi neke vrste kontradiktorno dejstvo. Včeraj je eden takšnih pretepov izbruhnil v tajvanskem parlamentu. Pripadniki vladajoče stranke Kuomintang so fizično zasedli govorniški oder parlamenta, da bi s tem opoziciji preprečili poskus preklica spornega davka na kapitalske dobičke. Slednji je v veljavi od januarja in mu poleg opozicije močno nasprotujejo tudi trgovci in poslovne skupine. V slikovitih kadrih parlamentarnega pretepa in prerivanja vidimo, da so imele pomembno vlogo pri njem ženske predstavnice ljudstva, ki so poskrbele za gledalcem najbolj zabavne vložke.

Po poročanju visokih predstavnikov ameriške vojske se je znotraj slednje začel proces zmanjševanja števila pripadnikov aktivnoh bojnih enot, kar zahtevajo varčevalni ukrepi. Kopenska vojska naj bi tako do leta 2017 zmanjšala število brigad s sedanjih 45 na 33. Na vrhuncu vojne v Iraku je ameriška kopenska vojska sicer štela 570 tisoč pripadnikov, to število pa nameravajo sedaj znižati na 490 tisoč. Okoli 80 tisoč delovnih mest naj bi skušali ukiniti večinoma s prostovoljnimi odhodi. Generali ob tem opozarjajo, da bodo število pripadnikov vojske morali zmanjšati še za 100 tisoč, če se bodo avtomatični varčevalni ukrepi, ki veljajo od marca letos, nadaljevali tudi prihodnje leto.

DESETA

Republikanska večina zakonodajnega telesa v ameriški zvezni državi Texas je na kontroverzen način sprejela kontroverzni zakon o omejitvi splava za ženske. Uspelo jim je namreč zaobiti tako ostre proteste zagovornikov svobodnega odločanja kot poskuse demokratskih predstavnikov, da s proceduralnimi posegi prestavijo odločanje o zakonu. Glasovanje se je tako zgodilo točno opolnoči, ko je bil za to tudi zadnji rok, saj se je seja takrat formalno iztekla. Demokrati sicer razmišljajo o pritožbi na zakonitost glasovanja, saj naj bi do njega prišlo že dve ali tri minute po polnoči.

Zakon preprečuje splav po več kot 20 tednih od spočetja in določa, da se morajo vsi postopki odvijati v operacijskih centrih. Predvsem slednje določilo bo številne klinike za splav najverjetneje primoralo k zaprtju, saj bodo težko dosegale standarde, ki po mnenju številnih niso potrebni. Bolj zaskrbljujoče naj bi bilo dejstvo, da v 26 milijonski državi Texas, številne ženske ne bodo več imele dostopa do zdravstvene oskrbe in svobode pri načrtovanju starševstva. Določilo o prepovedi splava po dvajsetih tednih nosečnosti je bilo sicer do sedaj v treh zveznih državah ukinjeno kot protiustavno.

Pred mednarodnim sodiščem pravice v Haagu se začenjajo zaslišanja v tožbi Avstralije zoper Japonsko zaradi spornega kitolova slednje. Avstralija trdi, da je japonski znanstvenoraziskovalni program zgolj pretveza za lovljenje kitov v komercialne namene. Slednje je sicer prepovedano od leta 1986. Japonska vsako leto cilja na ulov približno 1000 kitov, zastavljeni cilji pa naj v zadnjih letih ne bi bili več lahko dosegljivi, za kar so v prvi vrsti zaslužne sabotažne akcije okoljevarstvenih aktivistov. Avstraliji bo podporo pred sodišče nudila tudi Nova Zelandija, odločitev sodišča pa se smatra za obvezujočo. Zaslišanja bodo trajala nekaj dni, a bo na odločitev verjetno treba počakati nekaj mesecev.

Pred dobro uro se je začela tretja seja Preiskovalne komisije Državnega zbora za ugotovitev in oceno delovanja ekstremističnih skupin. Kar štiri točke od predvidenih sedmih so namenjene obravnavanju zapisnikov s preteklih sej, kar je morda dokaz več, kako veliko prahu dvigne pri nas vsakokratna razprava o delovanju ekstremističnih skupin. Seja je označena kot deloma zaprta za javnost, čeprav bo ta lahko prisotna le pri prvi točki dnevnega reda.