Ob 10. uri 

V današnjem lokalnem Britoffu analiziramo morebitne posledice predlaganih sprememb zakona o dvojezičnih izobraževalnih ustanovah na primeru madžarsko-slovenskih šol. Predlog zakona o posebnih pravicah italijanske in madžarske narodne skupnosti na področju vzgoje in izobraževanja vzbuja strahove učiteljev dvojezičnih šol. Trdijo namreč, da najnovejše spremembe zakona omejujejo možnost zaposlitve učiteljev, katerih prvi jezik ni madžarščina. Spremenjeni členi tega zakona namreč zaostrujejo pogoje za učitelje na dvojezičnih šolah, ki morajo imeti po novem predlogu dokončano tudi dvojezično osnovno šolo. Do sedaj je bilo za učitelja profesorja treba končati le dvojezično srednjo šolo. Po novih pravilih pa bodo morali učitelji opraviti tudi dvojezično osnovno šolo. Po zakonu bodo lahko bodoči učitelji znanje madžarščine dokazovali tudi na druge načine, ki jih bo vsakič znova določil takratni minister za izobraževanje, a se učitelji bojijo, da bo tudi v tem primeru minister v dogovoru z manjšinsko skupnostjo kot zahtevano določil znanje madžarščine na ravni maternega jezika. Učitelji dvojezičnih šol se zato bojijo, da bodo v prihodnosti učiteljska mesta lahko zasedli le pripadniki madžarske narodne skupnosti. Prav tako opozarjajo, da že sedaj v regiji primanjkuje primernih učiteljev. Predlog popravka zakona predlaga tudi, da bi starši, ki živijo v dvojezični občini, a imajo otroke v slovenski šoli, otroke lahko vpisali v dvojezično osnovno šolo, četudi imajo stalno bivališče zunaj njenega šolskega okoliša. Obisk dvojezične šole naj bi namreč dolgoročno zviševal sposobnosti zaposlitve.

Državni svetnik Marjan Maučec trdi, da o zakonu “ni razpravljal noben občinski svet na dvojezičnem območju, ni bil usklajen s stroko, prav tako ne z lokalno skupnostjo”. Še več, “predlagatelji zakona niso upoštevali predlogov s sestanka v začetku lanskega decembra, na katerem so o zakonu razpravljali predstavniki lokalne skupnosti, stroke in manjšine”. Predsednik Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti Ferenc Horvath pa zavrača zamisleke, da bodo učitelji izbrani na podlagi narodnosti, in poudarja, da so učitelji že do sedaj morali dobro znati oba jezika, a da je učiteljsko znanje madžarščine v dvojezičnih šolah  šibko.  Nasprotno poudarja, da je cilj zakona le dvigovanje kakovosti izobraževanja.

“Ne drži, da se bodo lahko za delo prijavljali samo pripadniki manjšine, zakon je namreč napisan tako, da govori samo o kakovosti izobraževanja, nikakor pa ne o narodnosti učiteljev. Ta retorika, ki jo tudi sam zaznavam v zadnjih dneh, je napačna, že sedaj morajo strokovni sodelavci obvladati oba jezika, ki sta po zakonodaji na dvojezičnem območju enakopravna,” pravi narodnostni poslanec Laszlo Göncz.

Ob 8. uri 

Predsednik Maldivov Abdula Jameen je po današnjih protestih razglasil izredne razmere. Protesti so izbruhnili po tem, ko je maldivijska vlada oznanila, da ne bo upoštevala odločitve ustavnega sodišča, da mora vlada izpustiti skupino zaprtih opozicijskih voditeljev. Posledično je vojska obkrožila parlament, poveljniki vojske in policije pa so na javni televiziji obljubili, da bodo branili trenutno vlado. Predsednik je še pred razglasitvijo izrednih razmer v treh pismih od vrhovnega sodišča zahteval razveljavitev njegovih odločitev. Predsednik bi sicer po zakonodaji moral o razglasitvi izrednih razmer dva dni pred razglasitvijo obvestiti parlament, vendar je vlada ta zakon razveljavila za nedoločen čas. Predsednik Abdula Jameen je z razglasitvijo petnajstdnevnega obdobja izrednih razmer varnostnemu aparatu omogočil široke pristojnosti za aretacije morebitnih osumljencev. Po razglasitvi izrednih razmer je bil aretiran tudi nekdanji predsednik Maldivov, Abdul Gajooma, polbrat sedanjega predsednika.

Nizozemski zunanji minister je sporočil, da Nizozemska vlada umika svojega turškega veleposlanika in da bodo hkrati vstop na Nizozemsko preprečili turškemu veleposlaniku za njihovo državo. Gre za uradno umaknitev veleposlanika iz Ankare, v katero veleposlanik ne more vstopiti že enajst mesecev. Kot povračilni ukrep nizozemska vlada ne bo izdala dovoljenja bodočemu turškemu veleposlaniku za Nizozemsko. Predstavnik turške vlade Bekir Bozdag je zanikal, da bi bili odnosi med državama prekinjeni, češ da zunanji ministrstvi komunicirata med seboj. Odpoklic veleposlanika je posledica slabšanja odnosov od lanskega marca. Takrat je nizozemska vlada turško ministrico za družino izgnala iz države. Ministrica Fatma Betul Sajan Kaja je namreč ignorirala nizozemsko prepoved udeležbe na zborovanju v podporo turškemu referendumu o razširitvi predsednikovih pristojnosti na Nizozemskem. Ob njenem izgonu so izbruhnili protesti, protestnike pa je policija razgnala z vodnim topom. Posledično je turška vlada zahtevala opravičilo premierja Marka Rutteja in v odziv nizozemskemu veleposlaniku, ki je bil v času izgona ministrice Fatme Betul Sajan Kaje v tujini, preprečila vrnitev v Turčijo.