SEDMA

Japonska vlada, ki jo vodi premier Shinzo Abe, je sprejela proračun za prihodnje fiskalno leto, ki namenja oboroženim silam kar 48 milijard dolarjev proračunskih sredstev, kar predstavlja približno 5 odstotkov BDP-ja. Predlog proračuna mora sicer še potrditi parlament, ampak glede na udobno večino, ki jo ima vlada, ne pričakujejo težav. Japonska tako viša svoje izdatke za vojsko že tretje zaporedno leto, kar lahko razumemo v kontekstu hladnih odnosov s Kitajsko. Modernizacijo vojske nameravajo Japonci izvesti v testnem sodelovanju z Združenimi državami Amerike.

Kosovski zunanji minister Hashim Thachi je prispel na dvodnevni uradni obisk v Črno Goro. Thachi je pred obiskom pohvalil odnose med državama, rekoč da Kosovo razen nekaterih tehničnih vprašanj nima odprtih problemov s sosedo. Še najtrši oreh naj bi bila politika do črnogorske manjšine na Kosovu, ampak Thachi obljublja, da bodo z napovedanimi spremembami kosovske ustave izpolnili črnogorske zahteve in Črnogorce priznali kot konstitutivni narod. Za danes so sicer v Podgorici napovedani protesti proti Thachiju, ki bodo opozorili na njegovo vlogo poveljnika Osvobodilne vojske Kosova v povezavi z zločini nad srbskimi civilisti.

Nadaljuje se besedna vojna med Turčijo in Izraelom. Naj spomnimo: turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je kritiziral izraelskega premiera Benjamina Netanjahuja zaradi njegove prisotnosti na komemorativnem shodu v Parizu, posvečenem žrtvam nedavnega terorističnega napada. Netanjahu mu je vrnil z opazko, da je antisemitski grobijan. Verbalni spor sedaj nadaljuje turški premier Ahmet Davutoglu, ki je izraelskega premiera izenačil s teroristi v Parizu, tako da je izpostavil poletno izraelsko agresijo na Gazo in napad na turško ladjo, ki je dovažala humanitarno pomoč Palestincem, leta 2010. V omenjenem napadu je umrlo 10 turških državljanov.

O Turčiji bomo ponovno spregovorili že ob osmih, ko bomo posmatrali najnovejše bizarnosti turške politične folklore.

OSMA

Turškemu predsedniku Recepu Tayyipu Erdoganu se je očitno zazdelo preskromno pričakati visoke tuje goste zgolj s postrojeno častno gardo, zato jim bo pripravljal tudi poseben dramaturški presežek: začel jih bo namreč sprejemati v slogu osmanskih sultanov, obdan s šestnajstimi vojščaki v zgodovinskih opravah z oklepi, meči in ščiti vred.

Takšna čast je na začetku tedna doletela palestinskega predsednika Mahmuda Abasa. Ugibanja, ali gre za enkratno čast, dodeljeno Abasu, ali pa bo to postala protokolarna rutina, je prekinil včerajšnji obisk azerbajdžanskega predsednika Ilhama Alijeva, ki je bil prav tako deležen pogleda na šestnajst vojščakov v zgodovinskih opravah.

Teh šestnajst vojščakov naj bi predstavljalo šestnajst cesarstev iz “slavne” turške preteklosti, začenši s Huni pa vse do Osmanskega cesarstva. Ideja za to kvazizgodovinsko koreografijo naj bi prišla iz vrst turške vojske. Bizarna sprejema sta potekala v novi predsedniški palači Ak Saray - kar pomeni bela palača -, ki jo je dal zgraditi Erdogan.

Izgradnja kompleksa, ki se razteza na 200.000 kvadratnih metrih in premore 1.150 sob, je ne ravno cvetoče državne finance stala okoli 490 milijonov evrov. Vsekakor primerno prizorišče za sprejem v slogu sultana, kar pa ni prepričalo številnih kritikov v nebo vpijočega Erdoganovega razsipništva. Novinar Kadri Gursel je prizor lepo opisal s tvitom, navajamo: “Osmanski cirkus je prišel v palačo.”

Palača Ak Saray, ki je bila odprta lanskega oktobra, naj bi predstavljala tako imenovano novo Turčijo, ki se gradi pod Erdoganom. Nova, gospodarsko neoliberalna in politično konzervativna Turčija, ki jo vodi čedalje bolj avtoritarna oblast, pa vzbuja strah med zagovorniki sekularne družbe. Erdoganu se čedalje manj ljubi prikrivati opuščanje sekularnih načel. Opozicija in zagovorniki sekularizma so ostro kritizirali predsednika, ker v palači ni nobene slike Mustafe Kemala Atatürka, ustanovitelja moderne sekularne turške države. Te slike sicer tradicionalno visijo v vseh državnih poslopjih. Iz predsedniškega urada so skopo odgovorili, da dela v palači pač še potekajo. Pri 490 milijonih evrov sredstev, ki so jih namenili kompleksu, jim je očitno zmanjkalo za nekaj slik, žeblje in kladivo.

Erdogan se vsekakor ne bo odpovedal protisekularni razsežnosti svoje politike, saj ga je prav kumulativni napor islamskih političnih subjektov, ki se naslanjajo na islamistično tradicijo nasprotovanja sekularizmu, pripeljal na oblast. Ta tradicija je stara prav toliko kot sekularna tradicija in je nastajala vzporedno z vzpostavitvijo sekularne Turčije. Eden od njenih najvidnejših predstavnikov je bil islamski mislec Said Nursi, ki je sekularizaciji Turčije nasprotoval vse do svoje smrti leta 1960. Dandanes naj bi po nekaterih ocenah v Turčiji živelo okoli miljon njegovih pristašev, ki sebe imenujejo za Nursije in se denimo zavzemajo za ponovno uvedbo šeriatskega prava.

Da bi presegel sekularno tradicijo, Erdogan gradi faraonske palače in prireja cirkuške uprizoritve s statisti v opravah iz predsekularne turške zgodovine. Ustvariti mora namreč novo državno mitologijo, ki bo zamenjala sekularno mitologijo o Kemalu Atatürku.

Z osmanskim cirkusom, ki ga je ustanovil, si je Erdogan nedvomno prislužil naziv političnega klovna tedna.