Ob 10. uri

Drugi petkov BritOFF je namenjen pregledu vesti iz Evropske unije oziroma v povezavi z njo.

V Bruslju je ta teden potekalo zasedanje voditeljev Evropske unije in Kitajske, namenjeno ureditvi medsebojnega sodelovanja. Stranema se je uspelo uskladiti glede skupne izjave o nadaljnjem partnerstvu, ki bo temeljilo na vzajemnosti ter bo izboljšalo gospodarske in politične odnose. Prebojni dosežek skupne izjave je predvsem napovedana krepitev prizadevanj za uveljavitev mednarodnih pravil o industrijskih subvencijah, s čimer želi Evropska unija v prvi vrsti prekiniti kitajsko prakso subvencioniranja domačih podjetij. Po dolgotrajnih in težavnih pogajanjih je s skupno izjavo Kitajska tako prvič privolila v sodelovanje z Evropsko unijo pri reformiranju Svetovne trgovinske organizacije, poznane pod kratico WTO.

Evropska unija in Kitajska sta se dogovorili tudi o zmanjševanju ovir pri evropskem prodiranju na kitajski trg in o enakovrednejši obravnavi podjetij. Tako sta strani dosegli dogovor o odpravi obveze, ki je evropskim podjetjem, ki so želela vstopiti na kitajski trg, narekovala, da morajo pred začetkom poslovanja na Kitajskem zagotoviti prenos tehnologije oziroma tehnoloških znanj, s čimer so bila evropska podjetja deležna neenake obravnave, kitajska pa v konkurenčni prednosti.

Zasedanju v Bruslju je včeraj v Dubrovniku sledilo osmo srečanje v okviru pobude kitajsko-evropskega foruma 16+1, ki združuje države srednje in vzhodne Evrope. V sklopu foruma se je na dvostranskem pogovoru s kitajskim premierom Li Kečjangom sestal tudi predsednik slovenske vlade Marjan Šarec.

Pomen v Evropo vse bolj prodirajočega kitajskega gospodarstva še zdaleč ni zanemarljiv. Kitajska je za Združenimi državami Amerike namreč druga največja trgovinska partnerica Evropske unije, Evropska unija pa je največja trgovinska partnerica Kitajske. Blagovna menjava med stranema na letni ravni znaša okoli 575 milijard evrov, vpliv le-te pa je še toliko večji v času izolacionistične politike ameriškega predsednika Donalda Trumpa.

Prav Trumpova administracija po besedah ameriškega trgovinskega predstavnika Roberta Lighthizerja zaradi nedovoljene pomoči članic evropskemu letalskemu podjetju Airbus pripravlja sveženj carinskih ukrepov, težkih 9,8 milijarde evrov, za izdelke in dobrine evropskega uvoza. S tem priliva olje na ogenj k že tako ponovno pogretemu sporu glede nedovoljenega subvencioniranja letalskih družb z Airbusom in Evropsko unijo na eni ter Združenimi državami Amerike in Boeingom na drugi strani, ki ga Svetovna trgovinska organizacija kot pristojna institucija rešuje že 14. leto po vrsti. Zdi se, da želijo Združene države Amerike zaobiti arbitre Svetovne trgovinske organizacije in s predlogom carin Evropsko unijo prisiliti v prenehanje prakse podeljevanja posojil z nizkimi obrestnimi merami. Poleg že uvedenih carin na uvoženo jeklo in aluminij sedaj carine ne grozijo le evropskim avtomobilom, temveč tudi letalskim komponentam, pa tudi kulinaričnim dobrinam, kot so denimo vino, olivno olje in ribe.

Tudi zato, da bi se izognili nadaljnjim trgovinskim zaostrovanjem, so se članice Evropske unije bojda načelno dogovorile o začetku trgovinskih pogovorov z Združenimi državami Amerike, kljub rdeči luči, ki je prišla iz Evropskega parlamenta na nezavezujočem glasovanju v sredini marca. Mandat za pogajanja, za potrditev katerega je potrebna kvalificirana večina, naj bi kmetijski ministri članic na zasedanju v Luksemburgu Evropski komisiji podelili predvidoma v ponedeljek.

Ob 8. uri

Kljub odstavitvi sudanskega predsednika Omarja al-Baširja oziroma ravno zaradi nje ozračje v tej afriški državi ostaja napeto. Vladavino je po suspenzu ustave in razglasitvi tri mesece trajajočega izrednega stanja za dve leti prevzel prehodni vojaški svet na čelu z generalom Awadom Ibn Aufom. Ta se sooča s srdom protestnikov, ki v njem vidijo nadaljevanje iste politike z drugim obrazom in namesto oblasti vojaškega sveta zahtevajo vzpostavitev civilne tranzicijske vlade. Tako je na desetine tisočev demonstrantov ostalo na ulicah in s tem kršilo policijsko uro, ki jo je za obdobje enega meseca nekaj ur pred tem uvedel Ibn Auf, vrstijo pa se tudi pozivi k nadaljevanju sedečega protesta pred poslopjem sudanske vojske v Kartumu.

Sodišče v Umagu je razsodilo v prvih dveh primerih, ki zadevata plutje in ribolov v po arbitražni razsodbi mejno še neurejenem Piranskem zalivu. Podjetju Zanestra, ki je v lasti ribiške družine Radin, je sodišče zaradi skupno enajstih vplutij v domnevno hrvaške teritorialne vode, tamkajšnjega ribarjenja in neupoštevanja mejne kontrole dosodilo 110 tisoč kun kazni - oziroma okoli petnajst tisoč evrov -, Elvinu Sabadinu pa šestnajst tisoč kun kazni - oziroma okoli dva tisoč evrov. Hrvaški odvetnik Ivica Senjak, ki pred hrvaškimi sodišči zastopa slovenske ribiče, je napovedal, da se bo na sodbo pritožil na višjem sodišču v Zagrebu.

Ostajamo na Hrvaškem, kjer sta vodji socialdemokratske SDP in izvenparlamentarne stranke Naprej Hrvaška!, Davor Bernardić in Ivo Josipović, podpisala pogodbo o združevanju svojih strank. Združitev, ki jo je Bernardić označil kot “proces poenotenja vseh progresivnih sil v družbi”, simbolično zaključuje krog fragmentacije in ponovne konsolidacije SDP. Josipović, sicer nekdanji hrvaški predsednik med letoma 2010 in 2015, podobo katerega morda v spomin prikliče neposrečeni predvolilni spot z lesenimi tolkali, je tako postal novi član SDP, v katero je nekdaj že bil včlanjen. Za časa predsednikovanja je namreč zamrznil članstvo, po izteku mandata in porazu proti zdajšnji predsednici Kolindi Grabar-Kitarović pa je zaradi nesoglasij s takratnim strankarskim vodjo Zoranom Milanovićem še z nekaterimi odpadniki SDP ustanovil stranko Naprej Hrvaška!, članstvo katere bo sedaj individualno odločalo o ponovni včlanitvi v SDP. Ali imata združitev in z njo povezana Josipovićeva izjava, da je “sedaj čas za združevanje levice”, kaj opraviti z njegovimi ambicijami glede prihajajočih predsedniških volitev, ki bodo na Hrvaškem konec leta, pa bo bolj jasno v bližnji prihodnosti.