Športni stadioni so čudesa arhitekture. Ne le z vidika njihove velikosti in sprejema več deset tisoč gledalcev, temveč tudi s časovnega vidika najstarejših stadionov. Tako v mestu Liverpool na razdalji le nekaj sto metrov že od pozne vladavine kraljice Viktorije stojita redno razprodana stadiona rivalnih klubov Evertona in Liverpoola. 350 kilometrov južneje se London ponaša z več deset stadioni profesionalnih športnih ekip, od katerih največji sprejme 90 tisoč ljudi. To je Wembley, eden najslavnejših stadionov na svetu. V današnjem zgodovinskem BritOFF-u o njegovem razburljivem krstnem dogodku.

Stadion Wembley je danes prepoznaven zaradi velikega belega loka, ki se razprostira nad njim. To je podoba prenovljenega Wembleyja od leta 2007. Pred tem sta bila njegova zaščitna znaka stolpa dvojčka, ki sta tvorila glavni vhod v stadion. Večini je Wembley znan kot nogometno središče angleške reprezentance, pa tudi kot gostitelj velikih glasbenih dogodkov, kot je bil eden največjih koncertov vseh časov Live Aid leta 1985. Na tako znanem stadionu se je zgodilo marsikaj, morda celo toliko, da starejši dogodki tonejo v pozabo. Če velja pregovor, da se po jutru dan pozna, potem je Wembleyjevo jutro prav gotovo nakazalo njegovo slavno prihodnost.

Načrti za stadion Wembley so predvidevali njegovo odprtje leta 1924, vendar so se gradbena dela končala leto poprej. Prvotna naloga takrat imenovanega Imperialnega stadiona je bila gostiti mednarodni dogodek – Britansko imperialno razstavo, na kateri so se s svojimi paviljoni predstavile britanske kolonije. Ker pa je bil stadion zgrajen leto prezgodaj, se je angleška nogometna zveza, krajše FA, odločila, da bo Wembleyjev prvi uradni dogodek finalna tekma prestižnega nogometnega tekmovanja pokala FA. Leta 1923 sta se v finale uvrstila londonski West Ham United in Bolton Wanderers iz bližine Manchestra.

Zaradi prve svetovne vojne so bila nogometna tekmovanja v Angliji med letoma 1915 in 1920 prekinjena. To pomeni, da je bilo finale pokala FA na Wembleyju šele četrto v povojnem času. Organizatorji so se pri napovedi števila gledalcev zanašali na nizko udeležbo v treh prejšnjih finalih, zato so v veri, da kapaciteta stadiona za 125 tisoč ljudi ne bo zapolnjena, izvedli veliko oglaševalno kampanjo v tednih pred tekmo.

Dejstvo, da je v finalu igral londonski klub, pa tudi to, da so ljudje lahko vstopnice kupili na dan tekme in da je ljudi privabila veličina novega stadiona, je botrovalo k ogromni množici ljudi, ki se je pred Wembleyjem zbrala tri ure pred nogometnim obračunom. Takrat so organizatorji odprli vhode stadiona, a ob spoznanju, da je gledalcev več, kot je prostora na tribunah in stojiščih znotraj stadiona, so vse vhode zaprli. To bi se lahko izkazalo za katastrofalno, saj je zbirajoča se množica začela pritiskati na ljudi tik ob ograji zaprtega glavnega vhoda. Zato so začeli obiskovalci plezati čez ograjo in se zbirati ob igralni površini.

Zaradi velikosti množice policija ni zmogla nadzorovati pritoka ljudi, zato je bila vpoklicana konjeniška policijska enota, da bi vzpostavila red znotraj stadiona, kjer je množica onemogočala začetek tekme. V vsesplošni zmedi je svetlo sivi policijski konj Billie postal ikona tega dogodka. Njegova svetla barva je bila v kontrastu s prevladujočimi temnimi barvami takratnih oblačil, zato so se gledalci pri umikanju z igralne površine orientirali tudi s pomočjo izstopajočega konja. Na vseh črno-belih fotografijah tega dne je Billiejeva siva barva postala bela, zaradi česar se je dogodka na Wembleyu prijelo ime »finale belega konja«.

Zaradi mirnega obnašanja gledalcev ni prišlo do prerivanja ali stampedov, poškodovanih je bilo le 22 ljudi. To je izjemno majhna številka, glede na to, da si je tekmo na stadionu Wembley ogledalo skoraj 300 tisoč ljudi. To je seveda neuradni podatek, saj so organizatorji prenehali s štetjem, ko je to doseglo kapacitete stadiona, torej 125 tisoč. Po tekmi, ki se je končala z zmago Boltona z 2 proti 0, je angleška nogometna zveza uvedla nekatere spremembe. To je bil obvezni predhodni nakup vstopnic za finale pokala FA, prav tako pa je bil stadion Wembley okrepljen z dodatnimi ograjami in boljšim varovanjem ob vseh naslednjih finalih pokala, ki se na istem stadionu odvijajo še danes.