ob 07.05

Egiptovsko drugostopenjsko sodišče je ugodilo pritožbi na dosmrtno ječo za nekdanjega predsednika Hosnija Mubaraka zaradi smrti protestnikov med protirežimsko vstajo leta 2011 ter odredilo ponovno sojenje. Ponovljeno bo celotno sojenje, v okviru katerega so bili na zaporne kazni poleg Mubaraka obsojeni tudi njegova sinova Ala in Gamal, takratni notranji minister Habib al Adli in voditelji varnostnih služb. Tako Mubarak kot njegova sinova in al Adli sicer ostajajo v priporu, saj so obtoženi v več drugih primerih.

Pred predsedniško palačo v Kairu, kjer že več kot mesec dni protestirajo nasprotniki novega egiptovskega predsednika Mohameda Mursija, pa so protestnike z molotovkami in šibrovkami napadli zamaskiranci, pri čemer se je vnelo več šotorov protestnikov. Posredovala je policija, ki je prijela dva napadalca. Pri tem je bilo ranjenih sedem policistov in 16 civilistov.

Srbski parlament je z večino glasov sprejel resolucijo o Kosovu, v skladu s katero morajo biti od zdaj vsi prihodnji dogovori Srbije s Kosovom. Resolucija med drugim določa, da mora biti tehnični in politični dialog s Prištino usmerjen k avtonomiji srbskih občin na Kosovu, ki bo zagotovila obstoj Srbov na Kosovu. Za resolucijo, ki jo je med drugimi podprla vladajoča koalicija, je glasovalo 175 poslancev, proti jih je bilo 19, dva pa sta se vzdržala.

Anketa, ki jo je po objavi poročila Komisije za preprečevanje korupcije o nadzoru nad premoženjem predsednikov parlamentarnih strank opravila agencija Mediana, je pokazala, da bi Slovenska Demokratska Stranka podprlo 9,2 odstotka vprašanih, Pozitivno Slovenijo pa 3,4 odstotka. Najbolje bi se na morebitnih volitvah odrezali Socialni Demokrati, ki bi jo podprlo 14,2 odstotka vprašanih. Po anketi bi Državljansko Listo podprlo 7,8 odstotka, Slovensko Ljudsko Stranko 4,1 odstotka, Novo Slovenijo pa štiri odstotke vprašanih. DeSUS bi podprlo 2,2 odstotka, Slovensko Nacionalno Stranko pa 1,5 odstotka vprašanih. Ostale stranke bi dobile manj kot odstotek glasov. 28,5 odstotka jih na vprašanje o tem, koga bi volili, ni želelo ali ne vedelo odgovoriti. Anketo je agencija objavila na svoji spletni strani, opravila pa jo je med 8. in 11. januarjem. V njej je sodelovalo 691 oseb.

ob 08.05

V spopadih v osrednjem Maliju, s katerimi želi vlada preprečiti islamističnim silam, da bi napredovale na jug države, je po besedah malijskega predsednika Dioncounda Traoreja, ki je v govoru za državno televizijo pozdravil pogum svojih vojakov, umrlo 11 malijskih vojakov, ranjenih pa je bilo 60. Dodal je, da so bili vojaki ubiti v mestu Kona v osrednjem Maliju, ki ga je državna vojska islamistom prevzela v petek. Islamisti niso poročali o svojih izgubah, vendar malijska vojska ocenjuje, da je bilo v spopadih v Koni ubitih približno 100 islamističnih borcev.

Mednarodna človekoljubna organizacija Human Rights Watch pa je sporočila, da je bilo v najnovejših spopadih v Maliju ubitih najmanj deset civilistov, med njimi trije otroci. Pri tem so opozorili, da je bilo na strani islamističnih upornikov ranjenih več otroških vojakov, ki so jih prisilno novačili v vojaške vrste. Sicer naj bi v Mali že prišle prve vojaške enote afriških držav, ki so obljubile pomoč v boju proti upornikom. Gre za Burkino Faso, Niger in Senegal, ki naj bi prispevale vsaka po 500 vojakov, ki bodo sodelovali v vojaški operaciji pod vodstvom afriških držav.

Z zračnimi napadi malijsko vojsko podpira tudi Francija. Z njihovo pomočjo so v osrednjem Maliju potisnili islamske upornike proti severu. Francoski predsednik Francois Hollande je že pozdravil uspeh operacije. Francija pa je sicer utrpela smrtno žrtev, ubit je bil pilot helikopterja, ki je izvajal zračne napade. Hollande je sicer poudaril, da ima francosko posredovanje samo en cilj, in to je "boj proti terorizmu". Povedal je še, da je Francija zaradi posredovanja poostrila varnostni nadzor na domačih tleh, da bi se obvarovala pred morebitnimi povračilnimi napadi islamskih skrajnežev. Francosko vojaško operacijo v Maliju je sicer podprl tudi predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso. Francija je za zdaj edina zahodna sila, ki vojaško pomaga pri operaciji. Velika Britanija je sicer obljubila vojaški transportni letali, ki bosta pomagali pri transportu tujih vojakov in opreme.

ob 09.05

Pariški trg Place d'Italie je včeraj zasedlo več sto tisoč nasprotnikov načrtov francoske vlade o legalizaciji istospolnih porok in posvojitev. Shoda, na katerem so protestirajoči iz celotne Francije predsednika Francoisa Hollanda pozivali, naj zavrže zakon o istospolnih porokah, ki naj bi v parlamentarno obravnavo prišel 29. januarja, naj bi se po navedbah organizatorjev udeležilo okoli 800 tisoč ljudi, policija pa jih je ocenila nekje na 340 tisoč. Gre sicer za največji protest, odkar je predsednik Hollande. Zakon o istospolnih porokah je naletel na večji odpor, kot je bilo sprva pričakovano, nasprotujejo mu predvsem na francoskem podeželju. Javnomnenjske raziskave pa kažejo, da večina Francozov podpira istospolne poroke, manjša je podpora posvojitvam s strani istospolnih partnerjev.

Protestirali so tudi v Moskvi, kjer se je včeraj zbralo okrog 20 tisoč ljudi, ki so protestirali proti zakonu, ki ameriškim družinam prepoveduje posvojitev ruskih otrok. Demonstracij so se udeležili tudi vodilni opozicijski voditelji. Shod je sicer prvi letošnji protest nasprotnikov ruskega predsednika Vladimirja Putina. Po navedbah ruskega opozicijskega voditelja Sergeja Udalcova je bilo protestirajočih 30 tisoč. Borci za človekove pravice, znani umetniki in tudi otroci so Putina pozvali, naj dopušča posvojitve, ki da mnogim ruskim sirotam omogočajo človeku dostojno prihodnost. Poleg tega so organizatorji protesta zahtevali razpustitev dume in nove volitve. Za varnost na protestu je skrbelo 4000 policistov.

Slovenski premier Janez Janša pa naj bi po navedbah spletnega portala EurActiv predsednika Evropske unije Hermana Van Rompuya "spravil v zadrego" s četrtkovo objavo izjave, da je evropski voditelj Janši izrazil "osebno podporo" ob zadnjih političnih dogajanjih v Sloveniji. To je sprožilo različna tolmačenja, tudi javni vprašanji evropskih poslancev Iva Vajgla in Jelka Kacina Van Rompuyu, ali je obveščen o zadnjih dogodkih v povezavi z objavo poročila komisije za preprečevanje korupcije. V Van Rompuyevi tiskovni službi so nato pojasnili, da je pogovor potekal v okviru niza telefonskih pogovorov na temo naslednika Jeana-Clauda Junckerja na čelu evroskupine. Ob tem so zatrdili, da "predsednik Evropskega sveta ne želi komentirati ali se vpletati v slovensko domačo politiko".

ob 10.05

Na osrednji slovesnosti ob 71. obletnici dražgoške bitke se je včeraj v Dražgošah zbralo več tisoč ljudi. Nagovoril jih je zgodovinar Božo Repe, ki je dejal, da odtujene politične elite od nas pričakujejo, da bomo vsaka štiri leta šli na volitve, potem pa molčali in mirno prenašali njihova kupčkanja, malverzacije, sprenevedanja, izigravanja volilnih rezultatov. Dodal je, da slovenska vladajoča politika želi zgraditi t. i. drugo republiko, in sicer mimo ustave, s permanentnimi izrednimi razmerami, z izrednimi zakonodajnimi postopki, s pravnimi malverzacijami in zlorabami. "V Sloveniji doživljamo konservativno revolucijo, ki se izvaja pod krinko ekonomske krize in varčevalnih ukrepov," je ocenil Repe, a opozoril, da je slovenska vladajoča politika spregledala, da ne nastaja samo njihova druga republika, ampak brez zarot, skrivnih taborov in stricev iz ozadja tudi nova drugačna Slovenija, država v državi, kot je bilo to med drugo svetovno vojno.

V Dražgošah je bilo moč videti tudi predsednika države Boruta Pahorja, ki je pojasnil, da se v teh dneh intenzivno posvetuje z vodilnimi ljudmi slovenskega političnega življenja, da bi skupaj ocenili razmere, ki so nastale po objavi poročila komisije za preprečevanje korupcije, institucije pravne države, ki jo je po Pahorjevih besedah treba spoštovati. Predsednik vlade in koalicija sta po Pahorjevem mnenju odgovorni, da ocenita, ali je zaradi tega poročila nastal položaj, v katerem je neizogiben odstop vlade ali glasovanje o njeni zaupnici. Sicer je ocenil, da bi razpis predčasnih volitev, kar bi ostalo kot zadnja možnost, znova pomenil "dolgotrajne mesece politične paralize, ki bi v bistvu ugasnili stroje reformnih aktivnosti".

Londonska Kraljeva operna hiša je pred kratkim naročila štiri nove opere, ki bodo navdih iskale v pisanju svetovno znanega slovenskega filozofa Slavoja Žižka, s čimer naj bi Občinstvu ponudili "sodobna in ikonoklastična dela", ne zgolj "boheme in traviat". Direktor opere pri Kraljevi operni hiši Kasper Holten je ob tem pojasnil, da Žižkovo delo "izziva operne pisce, da pišejo o svojih strahovih in upanjih za današnji čas". Po navedbah Guardiana, ki "levičarskega pisca" Žižka označi za "najbolj izpostavljenega in kontroverznega filozofa našega časa", gre za pogumno novo smer Kraljeve operne hiše, ki naj bi se pri tem navdihovala pri finski operi.