Ob desetih

Ker je ponedeljkov tematski britoff migrantski, bomo tokrat migrirali. Čeprav se migracije nanašajo na geografske premike, pa se tokrat nekoliko premikamo v času in med temami. Prejšnji teden so ob napadu stranke Evropske združene levice poslanci stranke zelenih in socialdemokratov opozorili hrvaške predstavnike na kršenje mednarodnega prava in nezakonite prisilne izgone oziroma tako imenovane ‘pushbacke’, ki so jim bili priča ob obisku Bosne in Hercegovine. Spomnimo, hrvaška policija migrante, ki jih izženejo tudi slovenski policisti, pogosto pretepe, jim ukrade denar in razbije telefone ter skozi zeleno mejo prežene na stran onkraj Evrope v Bosno in Hercegovino.

Poslanci hrvaške stranke HDZ oziroma Evropske ljudske stranke, so očitke zavrnili kot lažne, saj naj bi Hrvaška spoštovala mednarodno pravo in človekove pravice, čeprav poleg preštevilnih pričevanj, fotografij in videoposnetkov o tem poleg vrabcev na strehah čivkajo oziroma ‘whistleblovajo’ tudi hrvaški policisti, ki na sistematično fizično nasilje nad migranti nočejo pristati. Poleg besedičenja o spoštovanju človekovih pravic so poslanci izjavili, da hrvaška policija stoji kvečjemu nasproti tihotapcem, ob čemer je evropski poslanec HDZ, Tomislav Sokol, namignil, da morda ta praksa nekatere v parlamentu moti. Po mnenju poslanca HDZ, Karla Resslerja, Hrvaška ravno nasprotno od obtožb o nehumanem ravnanju z migranti, te rešuje pred tihotapci.

Čeprav so bile izjave o tihotapcih izrečene z zarotniškim pridihom, značilnim za HDZ, sklicevanje na boj zoper tihotapce sovpada z diskurzivnimi prijemi večine evropske migracijske politike, predvsem pa Evropske agencije za mejno in obalno stražo Frontex, za katero so migracije predvsem varnostno vprašanje. Tako kot je med razpravo omenila tudi državna sekretarka na ministrstvu za zunanje in evropske zadeve ter predstavnica v Evropskem svetu Nikolina Brnjac, je Frontex zabeležil skoraj 50-odstotno povečanje števila migrantov iz Turčije v Grčijo v letu 2019 za razliko od leta prej. V drugi polovici leta 2019 je bilo to rekordno število od dogovora Evropske unije s Turčijo leta 2016, ko se je zaprla tako imenovana Balkanska pot. Na poti skozi Srbijo ter Bosno in Hercegovino se je število migrantov povečalo za dobrih 100 odstotkov, čeprav je Frontex zabeležil rekordno nizko število prečkanj na zunanjih mejah EU od leta 2013 predvsem zaradi upada na poti iz Libije in Maroka v EU.

Številke o povečanju števila migrantov so deloma sicer narasle zaradi uveljavitve dogovora med Frontexom in Albanijo ter pričetkom skupne operacije. Frontex ima sklenjen dogovor o sodelovanju tudi z Bosno in Hercegovino, Srbijo, Črno Goro in zgolj po imenu nekoč bolj južno Makedonijo. Novembra je Svet Evropske unije namreč sprejel regulacijo, ki je Frontexu zagotovila 10 tisoč glav osebja do leta 2027 in povečala pristojnosti sodelovanja z državami izven EU. Regulacija je prav tako omogočila tehnično in operativno podporo pri deportacijah migrantov iz posamezne države članice ter združila sistem mejnega nadzora EUROSUR s Frontexovim podatkovnim okvirjem.

S tokom varnostne histerije po 11. septembru in po pridružitvi novih držav članic EU leta 2004, je bila istega leta ustanovljena agencija Frontex sprva namenjena zgolj ponujanju varnostnih analiz in povezovanju industrije na področju varovanja z institucijami. Sčasoma je dobila vse večje operacijske pristojnosti in leta 2011 tudi sama postala neposreden kupec in porabnik varnostne opreme. S prvotnih 6 in pol milijona evrov financ in 45 zaposlenih, se je pred sprejetjem regulacije število zaposlenih povečalo na 359, letne finance pa na 254 milijonov evrov. Besednjak, ki ga uporablja, je predvsem varnosten - na podlagi mnoštva empiričnih informacij vnaprej predvideti tveganja in rešitve za njih. V njihovih varnostnih analizah je namreč najti tudi citat očeta menedžmenta Petra Druckerja, ki se glasi, citiramo v prostem prevodu, »najboljši način, da predvidiš prihodnost, je, da jo ustvariš«.

Ob osmih

Po podatkih državne volilne komisije, ki je preštela glasove približno treh četrtin volilnih enot, bodo parlamentarne volitve v Iranu udobno zmagali konservativci. Več kot polovica od približno 16 tisoč kandidatov ni mogla kandidirati, ker jih ni potrdil Svet varuhov, med katerimi je bila tretjina dosedanjih poslancev. Parlament sicer nima formalne vloge v zunanji politiki, vendar lahko intervenira, če bi sedanji predsednik Hassan Rouhani začel pogovore s Trumpom, preden bi Združene države Amerike prenehale z izvajanjem sankcij.

Specializirano državno tožilstvo v poročilu za leto 2019 opozarja na kadrovsko podhranjenost. Čeprav beleži večjo uspešnost v svojih postopkih, poudarjajo, da imajo zaposlenih le 26 oseb, kar je najmanjše število osebja glede na ostala tožilstva. Opozarjajo tudi na manko, povezan s prostori in varnostnim območjem strežniškega sistema, ki ne omogoča varne hrambe občutljivih podatkov. Tožilci so na sodišča vložili manj obtožnic kot leto prej, prav tako je bilo manj postopkov odvzema premoženja nezakonitega izvora, kar naj bi bila posledica sodbe ustavnega sodišča iz leta 2018, ki je onemogočila vodenje postopka pred sprejemom Zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora leta 2011. Poleg preganjanja bančnega kriminala se je povečal tudi odstotek obsodilnih sodb. Zaradi nepoznavanja strokovnih bančnih zadev na sodiščih pa predlagajo ustanovitev enotnega specializiranega sodišča za gospodarska in korupcijska kazniva dejanja.