Deseta

Pregled dogajanja na področju organiziranega kriminala v preteklem tednu začenjamo kje drugje kot v Latinski Ameriki. Politika, nogomet in nezakonite dejavnosti gredo v teh deželah bojda dobro skupaj, razširjen stereotip pa krepijo obtožbe Združenih držav Amerike v primeru honduraškega politika in nogometnega funkcionarja Yankela Rosenthala. Nekdanjega honduraškega ministra za investicije in predsednika vodilnega nogometnega kluba v državi, Deportiva Marathona, so ameriški preiskovalci pretekli teden aretirali na letališču v Miamiju, a ne zato, kot bi bilo aktualno predvidevati, ker bi ga zasačili s prsti v marmeladi pri zadnji korupcijski aferi, povezani s Fifo.

Yankela Rosenthala skupaj z bratrancem Yanijem in stricem Jaimejem Rolandom ameriške oblasti povezujejo z mednarodno skupino tihotapcev droge, poleg pomoči pri tihotapljenju mamil iz srednjeameriških držav v ZDA pa jim očitajo tudi s tem povezano pranje denarja. Za Rosenthalove, eno vplivnejših in premožnejših družin v Hondurasu, naj bi bile obremenjujoče finančne transakcije med letoma 2004 in 2015, ki iz Hondurasa vodijo v New York, in sodelovanje z narkoklanom Cachiros. Rosenthalovi tega ne zanikajo, a obenem poudarjajo, da je šlo za povsem zakonite posle.  

Z uspešnim lovom preprodajalcev droge se je prejšnji teden pohvalila tudi ekvadorska policija, ki ji je na enem od avtocestnih počivališč po nekajmesečnem lovu uspelo aretirati narkošefa Geralda Oropezo Lopeza. Gerald Oropeza je po združitvi z Renzom Espinozo Brissolesijem, imenovanim Renzito, pred časom na področju pristaniškega mesta Callao formiral svoj narkokartel, poleg obtožbe trgovanja s kokainom pa ga ekvadorski preiskovalci povezujejo tudi z organizacijo dveh umorov. Ekvadorski Tony Montana, kot Oropezo imenuje senzacionalistični del južnoameriških medijev, naj bi stal tudi za umorom srbskega državljana Marka Mitića, čigar truplo so našli maja lani. Mitić naj bi bil žrtev medkartelnega obračunavanja in Lopezovega neizprosnega gospodarjenja v Callau. Aretirani narkošef naj bi namreč pripadnikom drugih kartelov pristaniške usluge pri švercu kokaina bogato zaračunaval, tiste, ki na njegovo oderuško politiko ne bi bili pripravljeni pristati, pa naj bi - po pisanju portala La Prensa - čakala smrt. Eden od teh naj bi bil tudi Mitić.

Ne smrt, pač pa dolgoletni zapor pa utegne doleteti Mihajla Đokovića, če bo posebno srbsko sodišče prisluhnilo zahtevi srbskega tožilstva. To je namreč v zaključni besedi za pripadnika argentinskega dela kokainskega kartela Darka Šarića, ki ga bremeni tihotapljenja slabih 2 ton kokaina iz Argentine v Evropo, zahtevalo izrek najvišje, 30–40-letne zaporne kazni, o kateri se bo sodišče sicer dokončno izreklo čez teden dni. Medtem ko je sodišče Šarića in večino pripadnikov njegove ekipe nepravnomočno obsodilo julija, pa proti Đokoviću teče ločen proces. Šele v maju je bil namreč v Srbijo izročen iz Italije, ki je proti njemu zaradi trgovine s kokainom prav tako vodila postopek.

Ker edini ni priznal krivde in se pogodil o višini kazni, je ločen sodni proces čakal tudi Velenjčana Marijana Pintariča, člana 7-članske združbe, ki je pred leti z Nizozemske tihotapila in bojda na Celjskem dilala večje količine speeda in kokaina. Med tem ko je bila šesterica obtoženih v zameno za priznanje šverca 18 kilogramov kokaina obsojena na nekoliko milejše zaporne kazni že pred časom, je konec preteklega tedna 6-letno čemenje v zaporniških celicah doletelo še Pintariča. Celjsko okrožno sodišče ga je okrivilo, da je z Nizozemske v Slovenijo pripeljal skoraj 12 kilogramov amfetaminov, njegove prozorne izgovore, češ da je v kriminalno združbo padel po naključju in da ni vedel, da so bile v alu foliji pod sedežem njegovega tovornjaka večje količine speeda, pa je preslišalo. Pintariča, ki ga je po lastnih navedbah na Nizozemsko gnal biznis s svečami, ob zaporni čaka še denarna kazen. Ta znaša dobrih 4.000 evrov, hkrati pa bo moral v proračun nakazati še dodatnih 10 tisočakov, s čimer bo državi povrnil del sredstev, ki jih je ta namenila za navidezne odkupe droge v postopku preiskave.





Osma



Evropska unija se je kot zvesta zagovornica demokratičnih procesov nemudoma odzvala na beloruski praznik demokracije in ob peti zaporedni prepričljivi izvolitvi Aleksandra Lukašenka na mesto predsednika države Belorusijo nagradila z napovedjo začasne zamrznitve sankcij. Te se iztečejo konec oktobra, Bruselj jih bo sicer podaljšal, a hkrati po napovedih francoskega državnega sekretarja za evropske zadeve Harlema Desirja za štiri mesece zamrznil njihovo izdajanje. To si je Belorusija zaslužila, kot je še dodal Desir, ker so nedeljske volitve potekale na najbolj pregleden in možen miren način. Lukašenko, ki se na beloruskem tronu svaljka že 21 let, je slavil s 83,5-odstotno podporo.

Medtem ko Evropska unija v ponovni izvolitvi Lukašenka vidi signale prebujajoče se demokracije, pa generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg v Đukanovićevi Črni gori, sicer do vratu pogreznjeni v kriminal, zaznava napredek na področju vzpostavljanja pravne države in neodvisnega sodstva. Stoltenberg je ob tem, ko je pohvalil še črnogorska prizadevanja na področju modernizacije oboroženih sil, nekdanji jugoslovanski republiki poláskal tudi z besedami, da ima med Natovim članstvom vse več simpatij in da jo to utegne kmalu povabiti v zavezništvo. Konkretnih napovedi ni dajal, formalna odločitev pa naj bi padla na decembrskem zasedanju zunanjih ministrov Nata.

Minuli teden razrešena pregrešno draga Skandinavca na čelu Družbe za upravljanje terjatev bank, krajše DUTB, oziroma tako imenovane slabe banke, sta dobila naslednika. Larsa Nyberga je na mestu predsednika upravnega odbora zamenjal dosedanji član odbora Marko Simoneti, upravni odbor pa je že poiskal tudi zamenjavo za prav tako razrešenega izvršnega direktorja slabe banke, Torbjörna Månssona. Nasledil ga bo še en član upravnega odbora, Imre Balogh.