Ob 8.05 poudarki z aktualno-političnega terena:

(klik za poslušanje)

Vlada bo danes obravnavala zahteve več kot dvajsetih domačih sindikatov. Prva stavka sedemnajstih sindikatov pretežno iz javnega sektorja je napovedana za 24. januar. Policisti so stavko napovedali za 12. februar, sindikata zdravstvene nege in socialnega varstva za 13. februar, šolski sindikat Sviz pa za 14. februar. Gre za zahteve po deset- in večodstotnih linearnih dvigih plač, česar gospodarstvo ne bo zdržalo, je včeraj pojasnil minister za javno upravo Boris Koprivnikar. Dodaja še, da bodo pogajanja začeli o zahtevah, ki se jim zdijo upravičene, recimo zaradi primerjav z zdravniki.

V Nemčiji poteka enotedenska opozorilna stavka delavcev iz kovinarske in strojne industrije. Stavko organizira največji sindikat IG Metall, ki zahteva 6-odstotno zvišanje plač in možnost dveletnega 28-urnega delavnika za tiste delavce, ki morajo skrbeti za otroke ali sorodnike. Iste zahteve so v nemškem sindikatu logističnega sektorja Verdi naslovili na Deutsche Post, ki zaposluje okrog sto trideset tisoč delavcev. Pogajanja med sindikatom Verdi in Deutsche Post naj bi se začela 24. januarja. Ko so pred časom izbiro med višjo plačo ali manj delovnimi dnevi zaposlenim ponudile nemške železnice, se je večina delavcev odločila za več dela prostih dni.

V Združenih državah Amerike je zvezno sodišče preprečilo ukinitev zaščite za nezakonite priseljence, ki so v državo vstopili v spremstvu staršev oziroma skrbnikov. Po tem, ko je septembra ameriški predsednik Donald Trump ukazal ukinitev programa, ki ga je uvedel njegov predhodnik Barack Obama, je to blokiral zvezni sodnik v San Franciscu, ki je znan po liberalnih odločitvah, povezanih z demokrati. Program DACA ščiti okrog sedemsto tisoč priseljencev. Trump je program zaščite ukinil z utemeljitvijo, da ni bila sprejeta po zakoniti poti. Bela hiša sicer meni, da taka odločitev ni v pristojnosti zveznega sodišča.

Noč med sredo in četrtkom so zaznamovali spopadi med tunizijsko policijo in protestniki v več mestih, tudi v prestolnici Tunis. Policija skuša proteste umiriti s solzilcem. Protestniki izražajo nestrinjanje z nedavnim povišanjem davka na dodano vrednost in skupnostnih prispevkov za javne dobrine, ki ga je v luči varčevanja z letošnjim proračunom uvedla tunizijska vlada. To je že deveta vlada od protestov pred sedmimi leti, ki so sledili rekordni nezaposlenosti in označujejo začetek “arabske pomladi” v regiji.

Ob 10.05 smo nadaljevali o tehnologiji: 

(klik za poslušanje)

Tudi v minulem tednu sta bili ključni s tehnologijo povezani temi kriptovalute in novi produkti. Jamie Dimon, ki načeljuje upravi ameriške banke JPMorgan Chase, je skesano umaknil izjavo, da je "bitcoin prevara", medtem pa se smeji investitorjem nekdanjega fotografskega mogotca, podjetja Kodak. Takoj po predstavitvi njihove kriptovalute je delnica Kodaka naglo poskočila. V Las Vegasu, ki te dni gosti največji sejem potrošniške elektronike CES, je zmanjkalo elektrike. Niti špekulativnega trga niti fensi zvočnikov s CES-a pa ni razumeti kot življensko nujo. Poglejmo novosti, ki vam utegnejo koristiti pri delu.

Vlada bo danes med drugim obravnavala morebitne spremembe Zakona o dostopu do informacij javnega značaja. Do že objavljenih je pogosto mogoče priti preko spleta, a to še ne pomeni, da lahko iz kopice neobdelanih podatkov kaj razberemo. Dober primer, kako spletna orodja pripomorejo k branju podatkov, je aplikacija Erar, bivši Supervizor, v kateri lahko spremljamo porabo proračunskega denarja.

Na naslovu www.pisrs.si je že dolgo mogoče brati slovensko zakonodajo. Pravno-informacijski sistem prikazuje tako sodno prakso kot arhivske ter aktualne kopije zakonov. Z inštituta Danes je nov dan pa so sporočili, da bo zakonodajne spremembe mogoče spremljati tudi v orodju Parlameter. Na parlameter pika si so posamična glasovanja iz sej in teles Državnega zbora začeli združevati glede na predpis, ki ga zadevajo. Že nekaj časa pa vas lahko Parlameter po e-pošti obvesti, ko v transkriptih sej najde ključne besede, recimo pogovore o regulaciji interneta.

Da bi legalistični jezik približali vsakomur, bodo na Parlametru ročno pripravljali tudi kratke povzetke zakonov. Ker prihaja volilno leto, so že napisali povzetke stotih zakonov, o katerih se je največ govorilo v spletnih medijih v času vlade Mira Cerarja. Pri inštitutu Danes je nov dan pozivajo vse, ki bi lahko pomagali s pisanjem povzetkov, da jim pišete na info afna parlameter pika si.

Izdelavo Parlametra je iz sklada za inovacije v digitalnem novičarstvu sofinanciral Google. Google in sorodna podjetja rada raziskujejo, kako ljudje ustvarjamo in spremljamo medijske vsebine, saj jim to prinaša dobiček. Pri Snapchatu so večje medijske hiše pred časom prosili, naj za njihove uporabnike pripravljajo kratke novičarske edicije, Facebook pa je z Instant Articles želel, da bi se članki časopisnih hiš nalagali neposredno na njihovo platformo, da uporabnikom ne bi bilo potrebno klikati na povezave do zunanjih spletnih strani. Načrtovalci Facebooka so sedaj v nekaterih ameriških mestih začeli s testiranjem zavihka z lokalnimi novicami, ki jih iščejo s strojnim učenjem.

Da želijo čim več vsebine obdržati za "zaprtimi zidovi svoje platforme", priča tudi dogovor med Facebookom in Sonyjem, ki uporabnikom dovoljuje nalaganje avtorsko zaščitenih vsebin te založbe. Pri Facebooku sicer obljubljajo, da bodo najprej preverili dejstva v lokalnih novicah s pomočjo zunanjih ocenjevalcev.

1. januarja je začel veljati nemški zakon proti sovražnemu govoru, ki nalaga kazni ponudnikom spletnih vsebin, če ti ne brišejo dovolj odzivno sovražno nastrojenih komentarjev. Tako so s Twitterja že odstranili antimigracijske zapise opozicijske stranke FPD. V nedeljo je opozicija zahtevala razveljavitev zakona, češ da omejuje svobodo govora. Kot problematičen navajajo tudi prenos pristojnosti za določanje sovražnega govora na zasebne entitete.

Še vedno pa se vrstijo odzivi na varnostni luknji, poimenovani Spectre in Meltdown. Pri proizvajalcu grafičnih kartic NVIDIA zatrjujejo, da njihovi grafični čipi nimajo omenjenih varnostnih lukenj, kljub temu pa so na voljo posodobitve gonilnikov, ki komunicirajo s procesorji.

Spectre in Meltdown sta dva podobna načina, kako nedovoljeno brati podatke s pomnilnika procesorjev, v katerem računalniki lahko začasno hranijo tudi gesla ter ključe za dešifriranje. Ne vemo še, ali so bili napadi s tehnikama Spectre in Meltdown res izvedeni, res pa je, da so možni na skoraj vseh v zadnjih dvajsetih letih izdelanih procesorjih. Zaenkrat lahko luknji odpravite s posodobitvami programske opreme, več pa bomo povedali v ponedeljkovi večerni oddaji Tehno klistir.