Grčija že dolgo časa polni naslovnice dnevnega časopisja in dnevno-informativnih oddaj. Govora je o dolgovih, o lenobi, o bankomatih, o paniki. Pogosto se iz poročil izpušča premislek o solidarnosti, ta pa bo ključnega pomena v naslednjem tednu, ki vodi do referenduma. Na njem bodo grške državljanke in državljani odločali o tem, ali naj vlada sprejme ponudbo bivše trojke, sedaj prijaznejše poimenovane “institucije”, ki v zameno za podaljšanje posojil zahteva še globlje varčevalne ukrepe in napad na socialno državo.

Solidarnostnih demonstracij je bilo že samo v zadnjem mesecu veliko - pred dobrim tednom so se množice zbrale v večjih evropskih mestih, od Berlina do Pariza in Londona. Shodi se nadaljujejo tudi v tem tednu, jutri se obeta v Londonu, konec tedna tudi v manjših britanskih mestih, kot je Bristol, ter v irski prestolnici Dublinu. Ali to pomeni, da se ljudje lahko poistovetijo z grškim ljudstvom in socialno katastrofo, s katero se Grčija že leta sooča zaradi varčevalnih ukrepov? Ali sploh obstaja razumevanje o tem, kaj so grški dolgovi in kam je šel izposojen denar? Na ta in številna druga vprašanja smo odgovarjali s Horstom Hilsejem iz Odbora za solidarnost z Grčijo v Kolnu in Leonidasom Vatikiotisom, profesorjem politične ekonomije in članom grške politične stranke Antarsija.

Za začetek obnovimo, za kaj sploh gre v tem trenutku - Vatikiotis opomni na obljube, ob katerih so državljanke in državljani Grčije izvolili trenutno vlado, in kaj to pomeni za odločanje na referendumu naslednjo nedeljo.

Izjava

V javnosti so pogajanja, v katerih se že mesece razglablja o grških dolgovih, predstavljena predvsem kot boj med Grčijo in Evropsko unijo pod poveljstvom Nemčije, kar se odseva v javnem mnenju na obeh straneh ter medijih. Zato je ob pregledu solidarnostnih akcij v Evropi nujno analizirati ravno tamkajšnje, saj prikažejo realnejšo sliko ljudi in njihovih prepričanj. V Nemčiji obstaja cela mreža Odborov za solidarnost z Grčijo, ki imajo po različnih mestih različne akcije. Horston Hilse iz tovrstnega odbora v Kolnu nam pove, kaj se tam trenutno dogaja.

Izjava

Prevladujoče prepričanje v Nemčiji je, da je način, na katerega so se evropske oblasti, z nemško na čelu, lotile pogajanj, v trenutni situaciji smiseln in pravilen. Več o tem nam pove Hilse, ki izpostavi tudi, da se situacija počasi spreminja.

Izjava

Medtem ko nekatere izmed strank v različnih evropskih državah izražajo strinjanje z bojem Sirize in zahtevo po koncu varčevanja, pa se to prepričanje redko prelije v proteste. Hilse opiše situacijo v Nemčiji, ki se veže predvsem na levičarsko Die Linke in sodelovanje z nestrankarskimi posamezniki in organizacijami.

Izjava

Mediji igrajo ogromno vlogo pri oblikovanju percepcije ljudi. Predvsem množični mediji in tisti, ki so priznani v očeh javnosti, kot je nemški Spiegel, pa v Nemčiji skupno govorijo precej enotno, a obenem zavajajočo zgodbo. Več, Hilse.

Izjava

Možnost solidarnostnih akcij bi torej nedvomno bila večja, če bi do ljudi prišle prave informacije. Medtem ko je v Grčiji socialna država v razpadu in stopnja nezaposlenosti dosega vedno nove rekorde, se diskurz v Evropi še vedno vrti okrog tega, kako dobro se imajo tisti Grki tam spodaj z vsem denarjem, ki so ga prejeli iz Evrope. O tem, koliko denarja je prišlo do prebivalstva, Vatikiotis.

Izjava

Razlog, zakaj Evropejci v veliki meri ne čutijo solidarnosti z Grki, je v tem, da je vsesplošno sprejeto, da je bil Grkom posojen denar, ki so ga porabili za svoje notranje delovanje ter, kot pogosto slišimo, previsoke plače ter pokojnine, zdaj pa nam - delovnim drugim - tega denarja nočejo vrniti. Posojila so stalno predstavljena kot pomoč prebivalkam in prebivalcem Grčije, medtem ko je realnost precej drugačna. Pojasni Vatikiotis.

Izjava

Z razbijanjem mitov prek prikaza poti kapitala in izpostavitve solidarnosti celo v Nemčiji se je tokrat ukvarjala Zala.