Državna srebrnina za srebrna leta

Državna srebrnina za srebrna leta

Aktualno-politična novica
18. 9. 2020 - 17.00

Zakaj ne potrebujemo demografskega sklada?
 / 18. 6. 2019
Koalicijski vrh je na srečanju na Brdu pri Kranju prišel do soglasja glede zloglasnega demografskega sklada, k ustanovitvi katerega so se zavezale vse vlade od leta 2013. Koaliciji je uspelo pripraviti predlog zakona o demografskem skladu, ki gre zdaj v vladno obravnavo. Predlog bo po vladini potrditvi dobil ekonomsko-socialni svet, po besedah premierja Janeza Janše pa ga bosta v vpogled dobila tudi zveza društev upokojencev in mladinski svet. Zakon z dopolnitvami naj bi bil tako za obravnavo v državnem zboru pripravljen do konca novembra oziroma v začetku decembra. 

To ni prvi predlog zakona za ustanovitev sklada - pripravljenih jih je bilo že kar nekaj. Leta 2018 je na primer z vlogo svojega predloga zakona v proceduro poskušal DeSUS, lani pa SDS. Pri obeh neuspelih poskusih se je zapletlo pri vprašanju, kateri del državnega premoženja bo šel v demografski sklad. 

Vlada Janeza Janše je sicer na poti do zastavljenih ciljev že pred mesecem dni ustanovila urad za demografijo s sedežem v Mariboru, vodil pa ga bo minister brez listnice iz vrst DeSUS-a. Urad bo prevzel koordinacijo politik, ki se izvajajo po različnih resorjih in se nanašajo na demografsko področje. Pri predstavitvi zakona socialnim partnerjem pa je vlado prehitela opozicija. Duo SD-SAB je namreč včeraj v parlamentarno proceduro vložil svoj predlog zakona o slovenskih demografskih rezervah, s čimer je vladi zamaknil zamišljeno strateško časovnico. Zdaj bo njegov predlog tisti, ki ga bo ekonomsko-socialni svet dobil na mizo prvega.  

Zaradi pospešenega staranja prebivalstva se že dolgo ukvarjamo z vprašanjem, na kakšen način se bodo v prihodnosti financirale pokojnine. Pred leti je bilo za dopolnjevanje pokojninskega sklada potrebnih vedno več sredstev iz državnega proračuna. V zadnjih šestih letih se poznajo učinki pokojninske reforme, ki je bila sprejeta leta 2012 in nato nekajkrat popravljena. Največ, 1,4 milijarde evrov, je moral državni poračun primakniti za pokojnine leta 2014, v zadnjem času pa ta vsota upada. Letos bo iz državnega proračuna treba zagotoviti nekaj manj kot 680 milijonov evrov. V časih gospodarske rasti se je nekoliko popravilo tudi razmerje med številom upokojencev in delovno aktivnih državljanov. 

go found
bi morala Slovenija prestrukturirati KAD v Demografski rezervsni sklad
 / 23. 5. 2017
Pritiski na državni proračun bodo s staranjem prebivalstva spet postali preveliki, da bi lahko proračun pokrival pokojnine. Demografski sklad tako predstavlja eno izmed možnih rešitev za pokojninski primanjkljaj, saj bi postal nov vir financiranja. Govorimo torej o skladu, ustanovljenem predvsem z namenom zagotavljanja dodatnih sredstev pokojninski blagajni za obdobje, ko bodo zaradi demografskega prehoda njeni odhodki večji od prihodkov. 

Glede na demografski problem, s katerim se soočamo ali - bolje - s katerim se še bomo soočali, ima oblikovanje takšnega sklada državnega premoženja, ki bi financiral pokojnine, široko podporo. Vendar Bogomir Kovač, profesor na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, opozarja, da se je vladajoča koalicija problema spet lotila napačno, predvsem kar se tiče upravljanja predlaganega sklada, ki bi po predlogu ostalo izrazito politično obarvano. Pri nas se nasploh uveljavlja kultura, ki diktira, da se upravljanje državnega premoženja kolikor toliko pravično deli med pozicijo in opozicijo, kar pa je v nasprotju z načeli mednarodne Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj z angleško kratico OECD. 

Izjava

Sklad naj bi vodila tričlanska uprava, ki bi jo imenoval nadzorni svet; vsak od treh članov bo moral imeti 10 let izkušenj iz upravljanja skladov in finančnih tveganj. Nadzorni svet bo imel 13 članov, od katerih bi štiri imenovala vlada, devet pa državni zbor na predlog poslanskih skupin, pri čemer bi eno mesto pripadalo opoziciji. Po besedah poslanca DeSUS-a Roberta Polnarja so v tem naboru predvideni tudi predstavniki mladih in upokojencev, dodaja pa še, da so na tem področju predvidene spremembe, do katerih bo prišlo v okviru javne razprave. V DeSUS-u so zaenkrat s tako zamišljenim sistemom upravljanja zadovoljni. Pojasni Polnar. 

Izjava

Kovač, ki je v preteklosti pri neuspešnem poskusu umika politike iz upravljanja z državnim premoženjem sodeloval v okviru Kadrovsko-akreditacijskega sveta, pri vsem tem pogreša strokovno razpravo in jasnejšo strategijo; meni, da tudi tokratni debati manjka vsebina.

Izjava

Glede na predlog Janševe koalicije se bo v sklad preneslo celotno državno premoženje razen strateških naložb, ki jih država ne namerava prodati, kot so recimo infrastrukturna podjetja in SID banka. V osnovnem kapitalu sklada bodo naložbe v lasti Slovenskega državnega holdinga, Družbe za upravljanje terjatev bank, Družbe za svetovanje in upravljanje, Kapitalske družbe, Nepremičninskega sklada pokojninskega in invalidskega zavarovanja in Modre zavarovalnice ter naložba pokojninskega zavoda v Zavarovalnici Triglav. Možno je, da se bo temu državnemu premoženju pridružil tudi Dars. Vrednost naložb v skladu brez Darsa bi bila dobrih 8,5 milijarde evrov, če pa bi bil vključen še Dars, bi znašala 11,5 milijarde evrov. Iz tega premoženja bi sklad potencialno lahko ustvaril nekaj sto milijonov evrov dobička na leto.

Več decentraliziranih skladov, ki so bili pod različnimi interesnimi in političnimi vplivi, se bo torej združilo v novonastalem skladu. Kaže, da je pri tem temeljni cilj zgolj prenos premoženja, medtem ko je sama donosnost sklada problematična. Govori Kovač. 

Izjava

Polnar pravi, da se koalicija zaveda problema z donosnostjo, zdi pa se, da ni pretiranega interesa za iskanje primerne rešitve. 

Izjava

V prihodnosti bi se lahko zgodilo, da bo sklad zaradi premajhne donosnosti podjetij dobiček ustvarjal iz prodaje premoženja, saj sklad omogoča precej enostavno privatizacijo. Kovač meni, da bi moralo biti ravno nasprotno - sklad bi moral svoj portfelj še krepiti.

Izjava

Poleg tega pokojninski sistem, ki je bil zamišljen v Sloveniji, nikoli ni bil do konca realiziran - v okviru tega obstoječega sistema vidi Kovač potencial za reševanje demografskega problema. 

Izjava

Koalicija je predlaganemu skladu naložila upravljanje z bistvenimi naložbami države. Dobiček, ki bi ga z upravljanjem teh naložb ustvarili, pa bi se razdelil na sledeč način. Štirideset odstotkov dividendnih prihodkov države in šestdeset odstotkov kupnin se bo namenilo akumulaciji, torej plemenitenju sklada. Štirideset odstotkov dobička od naložb države bo namenjenih sofinanciranju pokojninske blagajne, deset odstotkov dividend in kupnin bo namenjenih gradnji domov za starejše in deset odstotkov ukrepom družinske politike. Z družinsko politiko je mišljeno predvsem doseganje višje rodnost v državi, kar je že dolgo ena osrednjih tem programa NSi.

Festivalska in pravdna borba v Zvezi društev upokojencev Slovenije
 / 17. 4. 2019
Opisani distribuciji donosov sklada odločno nasprotujejo v Zvezi društev upokojencev Slovenije, pojasni predsednik zveze Janez Sušnik

Izjava

Zvezo upokojencev skrbi predvsem za prihodnje generacije - trenutni upokojenci naj bi imeli pokojnine zagotovljene. Glede na to jim je zaenkrat bližje predlog, ki ga je s podpisom SAB včeraj vložil SD. V tem predlogu je predvidena daljša akumulacijska doba, pojasnjuje Gorazd Prah, strokovni sodelavec poslanske skupine SD in sooblikovalec zakona.

Izjava

Prah opiše še glavno razliko med njihovim predlogom in predlogom vlade. 

Izjava

Vladni predlog poskuša bolj ali manj spremeniti sedanje obvladovanje podjetij v državni lasti, drugi predlog SD pa želi v čim večji meri ohranjati sedanje stanje. Obljubljena nam je bila rešitev demografskega problema in problema politično motiviranega delovanja v podjetjih v državni lasti. Za zdaj kaže, da nekih bistvenih premikov ni na vidiku.

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.