Mikrotrg mikropivovarn
V današnjem MEGA OFFsajdu o mikropivovarnah in mikropivovarništvu na Slovenskem. Povprečni Slovenec samo doma na leto spije povprečno 26 litrov oziroma 52 pločevink piva. Če doma Slovenci spijejo eno pločevinko na teden, je ta poraba v barih precej večja, skupaj se številka giblje okoli 90 litrov popitega piva na osebo letno. Največji delež tega piva seveda zasedajo najbolj prepoznavne znamke velikih pivovarskih koncernov. Manjšino pa prispevajo mikropivovarne, ki so na trgu še vedno bolj niša kot konkurenca. Klasifikacijo mikropivovarn razloži ustanovitelj mikropivovarne Green Gold Brewery.
Mikropivovarne proizvajajo tako imenovana craft piva. Enotne opredelitve craft piva pa ni. Svoje videnje tega pojma, znanega vsem pivoljubcem, pojasni Rojnik.
Damir, lastnik pivoteke Že v redu, Primož in novega craft lokala San Francisco, opiše neštete možnosti različnih variacij pri okusih craft piv.
Slovenski trg, posebno ugoden za prodajo alkoholnih pijač, je sicer omejen, a Rojnik konkurenco vidi predvsem v velikih pivovarnah, ne pa v ostalih varilnicah craft piva.
V craft pivih in mikropivovarnah prihodnost očitno vidi tudi Evropska komisija. V okviru Evropskega sklada za regionalni razvoj je več malim slovenskim pivovarjem dodelila sredstva. Rojnik pove, da so sredstva v pivovarni Green Gold pridobili predvsem za širitev na tuje trge.
Vprašanje je, kako smiselna je sploh tovrstna poraba sredstev. Damir, lastnik pivoteke Že v redu, Primož in novega craft lokala San Francisco, namreč pojasnjuje, da domačini posegajo predvsem po tujih pivih, tujci pa se navdušujejo nad lokalnimi posebnostmi. Preboj na tuje trge, kjer slovenska craft piva niso več lokalna posebnost, je zato vprašljiv.
Na spletni strani pivovarne Green Gold so sicer zapisali, da je bil ključni cilj z vidika Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020 povečevanje mednarodne konkurenčnosti malih in srednjih podjetij v okviru prednostne naložbe “Razvoj in izvajanje novih poslovnih modelov za mala in srednja podjetja, zlasti z internacionalizacijo”. Namen javnega razpisa naj bi bil podpreti podjetja, ki želijo krepiti trženje blagovnih znamk na tujih trgih in na ta način dosegati višjo dodano vrednost in konkurenčno prednost, tako pri pozicioniranju končnih produktov na tujem trgu kot tudi pri vključevanju v globalne verige vrednosti na različnih nivojih. Poleg tega so z javnim razpisom želeli povečati stroškovno konkurenčnost slovenskega gospodarstva in zmanjšati morebitne cenovne pritiske na slovenske dobavitelje vmesnih proizvodov v globalnih verigah vrednosti.
Več težav s pridobivanjem evropskih sredstev je imela pivovarna Lobik iz Ruš. Pivovarna je kandidirala na dveh različnih projektih, a je zaradi formalnih napak pri enem od njih imela več težav kot koristi. Sredstev za ta projekt nazadnje niso dobili. Izkušnjo s pridobivanjem sredstev predstavi glavni pivovar Lobika Alen Zarič.
Zarič sicer pravi, da bodo zaradi širjenja pivovarne z vinarno za sredstva zaprosili še tretjič.
Zarič je prepričan, da so do neke mere kupci vina in piva enaki in se mu zato kot taki zdita dejavnosti združljivi.
Kako velik je sploh trg craft piv v Sloveniji in kako se širi v zadnjih letih?
Tudi Rojnik je kot pivovar opazil trend povpraševanja po craft pivih. Vmes ga je nekoliko prekinila epidemija, ki je po njegovih besedah varjenje piva nekoliko zaustavila. Čeprav je količina popitega alkohola v Sloveniji med epidemijo narasla, je bil učinek na craft piva prav nasproten, kar kaže na butičnost teh piv, ki niso namenjena izključno popivanju.
Kljub podpori Evropske unije malim pivovarjem Damir pove, da velike pivovarne na ta trg vstopajo s kupovanjem manjših. Same so sicer še vedno osredotočene na proizvodnjo večinoma manj kakovostnih, a zato toliko cenejših piv. Cena craft piva je po njegovih besedah namreč šest- do desetkrat višja od cene povprečnega piva v trgovini.
Rojnik se z varjenjem piva ukvarja že deset let. Navdih sta z očetom našla v Združenih državah Amerike.
Rojnik razloži tudi, kaj vse je potrebno, da se posameznik loti pivovarstva.
Največjo prednost Damir sicer vidi v milih posledicah, ki jih craft piva naslednji dan puščajo na pivcih in pivkah.
Oddaja je nastala v okviru projekta Evropa na mojem pragu, ki ga sofinancira Evropska komisija.
Mnenja v oddaji ne odražajo mnenj Evropske komisije, slednja pa tudi ne odgovarja za uporabo podanih informacij v oddaji.
Več na www.europeinmybackyard.org
Foto: Max Pixel, creative commons
Dodaj komentar
Komentiraj