Zeleno zlato
Lepo pozdravljeni v poletnem lokalnem OFFsajdu. Tokrat se odpravljamo v Savinjsko dolino, natančneje v okolico Žalca, ki velja za slovensko prestolnico hmeljarstva.
Avgust se bo počasi prevesil v september. Dopustniki se vračajo iz sosednje Hrvaške, da bi ubežali preteči karanteni. Med vračajočimi se morskimi volkovi pa skoraj zagotovo ni nobenega izmed okrog 120-ih slovenskih hmeljarjev - obiranje zelenega zlata se je namreč že pričelo, saj so zgodnje sorte že dovolj zrele za obiranje.
Po podatkih sektorja za kmetijske trge in sektorske načrte, ki deluje v okviru kmetijskega ministrstva, zaseda hmelj približno en procent vseh slovenskih njivskih površin. Lani je hmelja na njivah zavzemal nekaj več kot 1600 hektarjev, površina pa vsako leto niha, zato lahko zaključimo, da je skupna površina hmeljskih površin okrog 1500 hektarjev. Veliko večino hmelja kmetje izvozijo v tujino, delež slovenskega hmelja v svetovni pridelavi pa niti ni tako zanemarljiv: slovenski hmelj je leta 2018 na svetovnem trgu zavzemal 2,5 procenta vsega hmelja.
Odkupne cene hmelja že več let naraščajo: po podatkih statističnega urada je lani povprečna cena za kilogram obranega hmelja znašala nekaj več kot sedem evrov in pol, medtem ko je leta 2013 povprečen znesek za kilogram znašal 3,38 evra. Skupna količina obranega hmelja je bila lani okrog 2500 ton, hektarski donos pa se je ustavil pri številki 1,6 ton hmelja na hektar. Glede na leto 2018 sta se površina in pridelek zmanjšala - površina za dobrih 50 hektarjev, pridelek za dobrih 500 ton -, vseeno pa so količine in površine hmelja veliko manjše kot v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Takrat je bil letni pridelek hmelja v višini več kot 3000 ton nekaj popolnoma običajnega.
Razloge za zmanjšanje tonaže opiše agronom z Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije Joško Livk.
Od retrospektive pa k aktualnemu dogajanju. Kot že omenjeno, so hmeljarji z obiranjem v nasadih že pričeli. Eden izmed njih je tudi Anton Rančigaj iz Gomilskega v Savinjski dolini. Hmelj prideluje na površini 20-ih hektarjev, letos pa pričakuje od 30 in 35 ton pridelka.
Livk s hmeljarskega inštituta opiše hmeljarske razmere bolj na široko.
Za obilen in dober hmeljarski pridelek je potrebne tudi nekaj sreče z vremenom. Letošnje vremenske razmere na svojem posestvu predstavi hmeljar Rančigaj.
So pa imeli letos hmeljarji kar nekaj problemov s tujimi sezonskimi delavci. Ti prihajajo vsako pomlad delat na njive, poleti pa pobirat pridelek. V marcu, po nastopu koronakrize, je bilo zaradi tega veliko težav s prehajanjem meja, a so potem nekateri delavci s posebnimi konvoji vendarle prispeli. Križ pa je tudi sedaj: delavci iz držav, ki so na zloglasnem rdečem seznamu, morajo namreč v 14-dnevno karanteno, med prestajanjem prisilnega dopusta pa živijo pri kmetih. Kmetijsko-gozdarska zbornica je sporočila, da bodo hmeljarske kmetije za spravilo pridelka potrebovale okrog 400 tujih delavcev, kar pa je vseeno manj, kot so jih potrebovali spomladi, ko so angažirali tudi nekaj domačega delavstva. Svoje izkušnje s tujimi delavci opiše Anton Rančigaj.
Na samo pridelavo hmelja novi koronavirus po njegovem sicer ni imel večjega učinka. Tuji delavci - največ jih je iz Romunije ter iz Bosne in Hercegovine - so v avgustu pač prišli 14 dni prej, da so karanteno zaključili še pred glavnimi opravili.
Tudi odkupne cene se spričo virusa niso spremenile.
Zaradi presežkov hmelja Rančigaj in hmeljarji upajo na pomoč države. Zaradi ugodnih razmer na trgu v zadnjih petih letih pomoč sicer ni bila potrebna - ves hmelj so prodali po pogodbah. Letos bo morebitna pomoč več kot dobrodošla, največkrat pa gre za ugodne kredite in subvencije za shrambo hmelja, ki ga potem prodajo v boljših razmerah.
Agronom Joško Livk razloži, kaj se s slovenskim hmeljem dogaja na trgu.
V upanju, da bo letina dobra, Livk z inštituta pozdravi vse hmeljarje in hmeljarke, pozdravom pa se pridružuje tudi aktualnopolitična redakcija Radia Študent.
Zdej pa na pir.
Vir slike: Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije
Dodaj komentar
Komentiraj