Dan pred jutrišnjim iztekom roka za vložitev kandidatnih list in uradnim začetkom predvolilne kampanje za v samostojni Sloveniji tokrat jubilejne, desete po vrsti, državnozborske volitve, se je z nagovorom, pravzaprav pa predvolilnim komentarjem političnega dogajanja in glavnih pretendentov za nov mandat pri koritih izvršilne in zakonodajne oblasti države, oglasila predsednica republike Nataša Pirc Musar, ki bo po 22. marcu – ne glede na lastne in v tem nagovoru izražene politične preference – mandat za sestavo nove koalicije ter vlade podelila tistemu kandidatu, ki bo razpolagal s podporo več kot polovice oziroma vsaj 46 izvoljenih poslank in poslancev državnega zbora.   

Da so sicer tudi te volitve prelomne, kot bi nas nenazadnje radi vsakič znova in tudi tokrat prepričali tako samooklicano levosredinski kot v politični praksi preverjeno desno nacional šovinistični politični kandidati in kandidatke, je očitno prepričana tudi predsednica, saj je v skrbi za demokratičnost prihodnjih parlamentarnih volitev politične stranke pozvala k poštenemu in transparentnemu boju za glasove in opozorila, da zavržne prakse, kot so namerno potvarjanje dejstev, vpletenost tujih držav v volitve in financiranje od zunaj, pri nas v Sloveniji nimajo mesta in da naj tokratna volilna kampanja – za katero se že nekako ve, da pač ne bo nič prav posebnega – jasno pokaže, ali tekmeci za sedež v državnem zboru razumejo demokracijo kot način življenja, saj da tisti, ki verjamejo v demokracijo, ne zlorabljajo njenih slabosti, kot je denimo širjenje nestrpnosti pod krinko svobode govora ali zloraba pravice do informiranja. 

Ne glede na pobožne želje predsednice republike Nataše Pirc Musar, ki se očitno namerava pred naslednjimi parlamentarnimi volitvami in v tokratni predvolilni kampanji samorazglasiti za svojevrsten branik domače demokracije, ter, ker da je Slovenija po ustavi pravna in socialna država – pa karkoli že da to v domačem kontekstu pravzaprav sploh pomeni —, spodbujati vsebinsko predvolilno kampanjo, je sicer že vnaprej jasno tudi to, da se bodo preko parlamentarnega praga prebili tudi posamezniki in posamezne politične grupacije, ki se na demokracijo kot način življenja in kot jo razume sicer vse življenje z velikim kapitalom povezana pravnica Nataša Pirc Musar preprosto požvižgajo in za katere volitve pač niso praznik demokracije in odgovornosti, ampak zgolj oportunistična priložnost za vsaj štiri leta relativno udobnega bivanja na plači poslanke ali poslanca državnega zbora. 

Da sicer tudi z mesta predsednice republike ni moč ne opaziti politične razklanosti, ki da ni dobra za državo, saj da strani dejansko zgolj strašita druga pred drugo, kar da vnaša nemir med volivce in je za volitve vedno in tudi tokrat slabo znamenje, je predsednica republike danes komentirala za nacionalni Radio Slovenija, pri čemer pa je navrgla še nekaj dodatnih, v vsebinskem in predvolilno političnem smislu vsekakor zgovornih trditev. Torej, če vam bo to kaj pomagalo pri odločanju, komu pravzaprav zaupati politično krmilo pri koritih izvršne in zakonodajne oblasti države na volitvah v nedeljo, 22. marca, letos, ste lahko danes med drugim izvedeli, da tudi Nataša Pirc Musar velikokrat sliši komentar, da sta predsednik vlade in predsednik Gibanja Svoboda Robert Golob ter predsednik SDS Janez Janša v načinu svojega delovanja postala tako rekoč enaka, in da pri tem tudi sama ugotovi, da to ni daleč od resnice, še posebej pri odnosu do medijev in neodvisnih državnih institucij, čeprav pa da sta politika vendarle vsebinsko sicer različna, saj da je Golob liberalen, Janša pa konservativen. 

Da ne bo pomote oziroma čigava je po političnem prepričanju samooklicana demokratka, ki naj bi ji bila demokracija način življenja, pa je vendarle samo po sebi postalo jasno, ko je Nataša Pirc Musar kot predsednica republike napovedala, na kaj bo najprej opozorila novega predsednika vlade in da bo to skrb za predvidljivo davčno politiko kot eno od prvih potez, ki bi jih, ne glede na politično barvo, morala potegniti nova vlada. Kar pa je, tako kot argumenta, da brez močnega gospodarstva ni socialne države, naložb v državno infrastrukturo, dobrega šolstva, uspešnega športa in da je realni sektor tisti, ki polni državni proračun, povsem standardna in pač že nekoliko zlajnana skrb in argumentacija velikega kapitala, združenj podjetnikov in delodajalcev. Da je Pirc Musar pripadnica peščice premožnih in zagovornica velikega kapitala, je ob predvolilno politični skrbi predsednice republike za predvidljivo davčno okolje države pač dokazala tudi s tem, da je v imenu in z argumenti velikega kapitala napadla še odločitev o zvišanju minimalne plače sicer v pristojnosti ministra za delo Luke Mesca brez posveta s socialnimi partnerji, ki so ga sicer res bila polna usta nujnega usklajevanja. Toda tako to gre. Nataša Pirc Musar ob tem pravi, da včasih res ne razume, da je enkrat tako in drugič drugače, a ne glede na to težav z zbiranjem sredstev za njeno ponovno izvolitev za predsednico republike glede na njeno politično usmeritev in pripadnost velikemu kapitalu res ne gre za pričakovati.   

Odpoved: Tudi za tokratni N-euro moment sem s predvolilnim komentarjem predsednice republike Nataše Pirc Musar kot predstavnice velikega kapitala in peščice najbogatejših v zobeh poskrbel Tomaž Z.

Vir: Pere Peinard / Picryl