Uvod v delovanje kohezijske politike
Gotovo ste se že srečali s tablami z napisom »sofinancirano z evropskimi sredstvi«. Te krasijo vse od bolnišnic, domov za ostarele, šol, igrišč in mnogih drugih objektov in dejavnosti, s katerimi se vsakodnevno srečujemo. Z današnjo oddajo začenjamo sklop prispevkov projekta Govoriš Kohezijsko? Lokalno, ki jih na Radiu Študent pripravljamo v sodelovanju s Centrom za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij Slovenije oziroma CNVOS. Namen projekta je seznaniti javnost s kohezijsko politiko Evropske unije predvsem v kontekstu lokalnih okolij. V oddajah bomo natančneje opozorili na dobre in slabe prakse projektov po vsej Sloveniji ter kakšen je njihov doprinos za lokalno skupnost. A preden se posvetimo posameznim projektom, je treba razumeti, kaj je potrebno, da ti zaživijo. V tokratni uvodni oddaji se torej posvečamo delovanju evropskih kohezijskih sredstev na nivoju Evropske unije, Slovenije, posameznih regij in občin ter kako si slednje lahko zagotovijo financiranje za razvoj svojega lokalnega okolja.
Začnimo torej kar s kohezijsko politiko v kontekstu Evropske unije. Kohezijska politika je namenjena gospodarskemu razvoju in zmanjševanju razlik v razvitosti med regijami. Te cilje opredeljuje Enotni evropski akt iz leta 1986. Vključeni so tudi v Lizbonsko pogodbo, ki poleg ekonomske in socialne govori še o teritorialni koheziji. Kohezijski politiki je namenjena več kot tretjina proračuna Evropske unije. V aktualnem obdobju 2021–2027 to pomeni okrog 390 milijard evrov. Sredstva zagotavljajo Evropski sklad za regionalni razvoj, Evropski socialni sklad, Sklad za pravični prehod in Kohezijski sklad. Zadnji je namenjen državam članicam, katerih bruto domači proizvod je nižji od 90 odstotkov povprečja Evropske unije. Namene kohezijske politike povzame Tina Čuček Šmid, vodja sektorja za komuniciranje na Ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj.
Za natančnejše razumevanje delovanja evropske kohezijske politike so na Centru za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij Slovenije pripravili raziskavo projektov, ki so oziroma bodo zaživeli v obdobju 2021–2027. Kot pojasnjuje Aleksandra Pavlič s CNVOS-a, kohezijsko politiko spremlja kup dokumentov in birokracije, ki je lahko za posameznika nepregledna ali težko razumljiva. Namen raziskave je torej ravno poenostavljena razlaga delovanja razdeljevanja evropskih kohezijskih sredstev.
Kako pa do sredstev pride Slovenija kot ena od članic Evropske unije? Pri nas je za uresničevanje evropske kohezijske politike zadolženo Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj, ki je nastalo januarja 2023 z reorganizacijo Službe Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, poznane kot SVRK. Ministrstvo ima vlogo posrednika, ki prejeta evropska sredstva dodeljuje izvajalcem v Sloveniji na podlagi javnih razpisov. Podrobneje postopek pridobivanja evropskih sredstev opiše predstavnica ministrstva za kohezijo Čuček Šmid.
Na javne razpise se tako lahko prijavijo občine, posamezne organizacije ali kolektivi kot tudi posamezniki. Ker javni razpisi nagovarjajo tako različne tipe prijaviteljev kot tudi različna področja zanimanja, je nabor prijaviteljev in ob uspešni prijavi tudi prejemnikov širok. Več pojasni Pavlič.
Shema financiranja evropske kohezijske politike se v skladu z enotnim evropskim aktom deli na različna programska obdobja. Prvo obdobje je trajalo od leta 1989 do 1999, drugo obdobje od leta 2000 do 2006, tretje obdobje od leta 2007 do 2013. Četrto obdobje je trajalo med letoma 2014 in 2020, na evropski ravni je obsegalo več kot 350 milijard evrov, od tega so evropski skladi Sloveniji namenili dobre tri milijarde evrov. Izvajanje projektov pa je bilo zaključeno lani. Aktualna peta programska perspektiva poteka od 2021 do 2027, na evropski ravni pa obsega več kot 390 milijard evrov, od tega so Sloveniji za kohezijske projekte na voljo 3,2 milijarde evrov. Sredstva bodo lahko koriščena do leta 2029. Cilje kohezijske politike v Sloveniji predstavi minister za kohezijo in regionalni razvoj Aleksander Jevšek.
Kot pojasnjuje minister Jevšek, je bilo v preteklem obdobju, to je za programsko perspektivo 2014–2020, izvedenih devet tisoč projektov. Kljub temu da so se na začetku obdobja soočali z nekaj zagonskimi težavami, obdobje ocenjuje kot uspešno.
Minister ob tem izpostavlja zlasti infrastrukturne projekte, ki obsegajo vse od izgradnje prometnih povezav, tako cestnih kot železniških, obnove vodovodnih in drugih sistemov ter različnih objektov.
Jevšek pojasnjuje, da se bodo v prihodnjem obdobju nekoliko odmaknili od vlaganja v infrastrukturo in obnovo. Več pozornosti bodo namenili konkurenčnosti, znanosti in inovativnosti.
V tekočem obdobju se Slovenija usmerja na doseganje več ciljev oziroma usmeritev. Mednje sodita tudi digitalizacija in razogličenje. Tipične investicije v okviru teh dveh ciljev predstavi vodja sektorja za komuniciranje na ministrstvu za kohezijo Čuček Šmid.
Drugi cilji vključujejo socialno varnost, mobilnost, približevanje državljanom in prestrukturiranje premogovniških regij. Več sogovorka.
Čuček Šmid posebej izpostavi investicije na področju socialne varnosti, ki obsegajo vse starostne skupine od mlajših do starejših. Z njimi ljudem pomagajo pri zaposlovanju, izobraževanju, zdravstvu in zagotavljanju dolgotrajne oskrbe.
V analizi projektov in evropskih kohezijskih sredstev v Sloveniji v tekočem obdobju so na CNVOS raziskali, koliko sredstev je namenjenih za različne prej opisane kategorije investicij. Več Pavlič.
Sogovorka podrobneje pojasni, kakšni projekti, financirani iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, krajše ESRR, se izvajajo v okviru cilja Povezana Slovenija.
Ker se v okviru projekta Govoriš kohezijsko? Lokalno posvečamo prav investicijam, ki so pripomogle k razvoju lokalnih skupnosti okolij, so se na CNVOS-u tekom analize osredotočili tudi na projekte, ki spodbujajo lokalnost. Izsledke predstavi Pavlič.
Kateri projekti, namenjeni mladim in študentom, se financirajo iz programa evropske kohezijske politike, pojasni sogovorka.
Poleg časovne in tematske razdeljenosti projektov pa je v kohezijski politiki ključna tudi geografska. Regije držav Evropske unije so za potrebe kohezijske politike razdeljene na bolj razvite, manj razvite in tranzicijske regije. Manj razvite regije so tiste, katerih bruto domači proizvod na prebivalca je pod tremi četrtinami evropskega povprečja. Tem tako pripada tudi največ sredstev iz programa kohezijske politike. Med tranzicijske regije se uvrščajo tiste, katerih bruto domači proizvod na prebivalca je med 75 in 90 odstotki povprečja Evropske unije, bolj razvite regije pa so tiste, ki presegajo 90 odstotkov povprečja evropskega bruto domačega proizvoda.
Slovenija je razdeljena na dve kohezijski regiji – vzhodno in zahodno, notranje dodatno razdeljeni na razvojne regije. Zahodna, ki obsega Osrednjeslovensko, Gorenjsko, Goriško in Obalno-Kraško razvojno regijo, se uvršča med bolj razvite. Vzhodna, ki obsega Pomursko, Podravsko, Koroško, Savinjsko, Zasavsko, Posavsko, Jugovzhodno Slovenijo in Primorsko-Notranjsko razvojno regijo, pa med manj razvite.
S pomočjo evropskih sredstev sta bila med drugim uresničena tudi projekt Generator in znanstveno-izobraževalni center Društva Morigenos. Za začetek si poglejmo projekt iz kohezijske regije Vzhodna Slovenija. Leta 2016 je Mestna občina Celje kupila objekt, poimenovan veleblagovnica T, z nakupom pa je občina, čeprav še neformalno, zagnala projekt Generator. Ta se je izvajal v okviru Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike za programsko obdobje od leta 2014 do 2020. V okviru projekta, vrednega slabih šest milijonov evrov, ki ga je Evropski sklad za regionalni razvoj podprl s skoraj tremi milijoni evrov, je mestna občina obnovila fasado in vso notranjost stavbe. Kako poteka proces pridobivanja evropskih sredstev na celjski občini, predstavi Saša Heath-Drugovič, namestnica direktorja za evropske zadeve na celjski mestni občini.
Julija leta 2019 je mestni svet Mestne občine Celje sprejel Odlok o ustanovitvi javnega zavoda Tehno park Celje, ki je po zaključku gradbenih del decembra istega leta objekt prevzel v upravljanje. Več o projektu Generator sogovorka.
V prostorih nekdanje veleblagovnice je sedaj znanstveno-zabavni park Tehno park Celje. Alja Herga iz omenjenega parka pojasni, kako so začeli z izvajanjem projekta.
Herga našteje aktivnosti, ki jih Tehno park Celje ponuja obiskovalcem.
Iz vzhodne pa v zahodno kohezijsko regijo pri nas. S pomočjo evropskih sredstev je Društvo Morigenos v Piranu odprlo izobraževalno-raziskovalni center o morju in delfinih. Društvo za morske sesalce je bilo ustanovljeno leta 2001, kot pa pove Krista Lokar, projektna vodja društva, se ukvarjajo tako z raziskovanjem delfinov kot z njihovim poučevanjem.
Vzpostavitev izobraževalno-raziskovalnega centra o delfinih je z več kot 43 tisoč evri iz Evropskega sklada za regionalni razvoj podprla Evropska unija. Celotna vrednost projekta je znašala okoli 68 tisoč evrov. V centru društvo organizira predavanja in delavnice, obiskovalce izobražuje o delfinih ter o pomembnosti varovanja morskega okolja in zagotavljanja trajnostnih praks za ohranjanje narave. Več o centru pove sogovorka.
A to sta le dva od primerov. V prihodnjih mesecih se bomo na Radiu Študent podali na več kotičkov po Sloveniji, si ogledali različne kohezijske projekte in skupaj preučili, kako uspešni so pri uresničevanju zastavljenih ciljev ter kako njihova izvedba vpliva na lokalna okolja v različnih slovenskih občinah.
Uvodno oddajo v okviru projekta Govoriš kohezijsko? Lokalno sta pripravila Tim in Matej, pomagala je Tia. Brala sva Klic in Tnik, tehniciral je Oli, lektorirala je Petra.
Oddaja je nastala v okviru projekta Govoriš kohezijsko? Lokalno, ki ga podpira Evropska komisija. Podana mnenja v oddaji ne odražajo mnenj Evropske komisije, slednja pa tudi ne odgovarja za uporabo podanih informacij v oddaji.
Dodaj komentar
Komentiraj