Odstopni izjavi sta včeraj spisala še minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Radovan Žerjav ter minister za okolje in kmetijstvo Franc Bogovič. Slovenska ljudska stranka se je tako preselila med okrepljene opozicijske vrste.

Ker pa tovrstne selitve postajajo vse bolj številčne, najprej obnovimo, kdo sploh še naseljuje potapljajočo se vladno ladjo. Slovenska vlada je trenutno sestavljena iz zgolj še sedmih ministrov, ki prihajajo iz vrst Slovenske demokratske stranke in njej podložne in pokorne Nove Slovenije. Resorja, ki sta bila prej pod vodstvom članov Državljanske liste Janeza Šušteršiča in Senka Pličaniča, sta prevzela člana Slovenske demokratske stranke. Zvonko Černač je tako že pred nekaj časa poleg ministrstva za infrastrukturo in prostor pod svoje okrilje vzel še ministrstvo za pravosodje in javno upravo, Janezu Janši pa finančnega ministrstva ni uspelo podtakniti Ljudmili Novak, zato se z ne preveč cvetočimi slovenskimi financami ubada kar sam.

Stolček se maje tudi ministru za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Žigi Turku, saj mu preti interpelacija, ki bo verjetno potekala v marcu. Nezadovoljstvo s superministrom so izrazili tudi slovenski filmski ustvarjalci, saj so se odločili, da ga zaradi spornega imenovanja Igorja Prodnika za direktorja Viba filma ne bodo več priznavali, z njim pa bodo prekinili tudi vso komunikacijo. Minister Turk namreč deluje podobno kot vlada, katere del je – brez posluha za dialog.

Prazni ostajata tudi mesti, ki sta nekoč pripadali Demokratični stranki upokojencev – ministrstvo za zunanje zadeve in ministrstvo za zdravje, saj še ni znano, kdo bi utegnil prevzeti ta dva resorja. Prazna ministrska mesta in pa podvajanje funkcij državi zagotovo ne prinašajo nič dobrega, saj se ob tem velja vprašati o kvaliteti in strokovnosti dela tistih, ki so resorje prevzeli v sili. Tudi dan Janeza Janše ima namreč zgolj 24 ur in nekoliko iluzorno bi bilo pričakovati, da se veliki vodja lahko polno posveča tako vodenju zahtevnega finančnega ministrstva kot tudi vodenju vlade. Pri slednji se mu je namreč že zalomilo, saj mu veslati pomaga le še Ljudmila, pri prvem pa lahko pod vprašaj postavimo predvsem njegovo strokovno podkovanost na področju financ. Dovolj težav ima že s svojimi lastnimi, zdaj pa bo moral na svoja pleča prevzeti še državne.

Predsednik vlade izstope iz koalicije medtem sprejema v svoji značilni kalimerovski drži, opazke pa širnemu svetu oznanja prek svojega zloglasnegaTwitter profila. Odstop predsednika Slovenske ljudske stranke Radovana Žerjava je tako pokomentiral z besedami, da je vlado zapustil najslabši minister za gospodarstvo v zgodovini Slovenije. Ob tem sicer ni navedel, s čim si je prvak Slovenske ljudske stranke prislužil ta nelaskavi naziv. Žerjav pa se mu je prav tako preko Twitterja zahvalil za to oceno in mu zaželel vse dobro.

Peterica koalicijskih strank je tako ostala le še dvojica. Kapitan Janša se sicer še vedno trdno oklepa krmila, a vedno bolj se zdi, da bo moral predčasno prekiniti plovbo. Skupaj s svojo stranko z vsemi topovi strelja na tiste, ki mislijo drugače. Ti sila glasni SDS-ovi topovi jim onemogočajo, da bi slišali težave tistih, ki se utapljajo v težkih socialnih razmerah in ne zmorejo več zategovati pasu. Ne slišijo tistih, ki protestirajo na ulicah in pozivajo k drugačni politiki ter še vedno delujejo pod geslom: Če nisi z nami, si proti nam.

Na drugi strani pa svojo floto krepita največji opozicijski stranki Pozitivna Slovenija in Socialni demokrati. Predvsem slednja poziva k čimprejšnjim predčasnih volitvam, na katerih se odkrito nadeja zmage. V upanju na rešitev politične krize smo se na predčasne volitve sicer podali že ob koncu leta 2011. Danes smo s podobno težavo ponovno pred istim vprašanjem, le opozicija in vladajoči so se nekoliko zamenjali. Kakorkoli že, predčasne volitve trenutno predstavljajo opcijo, ki bi ustrezala večini opozicijskih strank. Težko je ugibati, kaj dobrega bi prinesle, bi pa zagotovo vsaj nekoliko premaknile nasedlo ladjo slovenske politike.