Eno bolj pogostih in tudi travmatičnih vprašanj, ki se zadnje čase zastavlja posameznim državam Evropske unije, pa tudi širše, je to: Ali smo še suverena država? Tudi v Sloveniji se ga vse pogosteje sliši. Odgovarjajo nam, če povzamem besede predsednice koalicijske Nove Slovenije Ljudmile Novak, ki jih je izrekla v oddaji Pogledi Slovenije, nekako tako: če v kratkem sprejmemo nekatere nujne reforme, pokojninsko politiko, zakon trga dela in še dodatne varčevalne ukrepe ter ključno, pospešimo privatizacijo, potem lahko ostanemo suverena država. V primeru, da tega ne storimo, bodo prisile Bruslja zahtevale spremembe, te bodo rigoroznejše. Argument gre torej nekako tako: ohranimo suverenost in naredimo sedaj to, kar bomo morali, morda v nekoliko drugačni obliki, v vsakem primeru narediti. Torej preden nam to zaukaže Bruselj.

Novakova je sicer v oddaji, ki marsikomu pripomore k živčnemu zlomu, dobila besedo takoj za Janezom Janšo, ki je v naprej posnetem intervjuju spregovoril o nujnostih, ki nas čakajo. In ravno včeraj se je Janša sestal z enim od funkcionarjev, s predsednikom evrske skupine in premierjem Luksemburga Jean-Claudom Junckerjem (izg. žanom klodom junkerjem), ki ga je očetovsko prijel za lica in pohvalil njegove načrte. S človekom, ki je premier nepretrgoma že več kot 17 let, se je Janša srečal v časih, ko se ugiba, ali bo Slovenija potrebovala finančno pomoč, ki bo pogojevana z diktati posojilodajalcev. Juncker je finančne trge seveda pomiril. Rekel je, da gre Slovenija v pravo smer, vendar naj pohiti.

Pa vendar niti retorične čarovnije Ljudmile Novak, ki sicer niso  zgolj njena posebnost, niti Janševo zadovoljstvo ob pohvalah ne kažejo na to, da Slovenija izgublja suverenost v smislu avtonomnega odločanja. V predstavniški demokraciji – naj bo ta še tako problematična – sprejema zakone parlament, ki ga sestavljajo od ljudstva izvoljeni poslanci. V parlamentu pa je na žalost trenutno največ takšnih, ki bi se za neoliberalne ukrepe odločili v vsakem primeru. Tako v tem kontekstu ne gre za izvrševanje vsiljene politike, ampak delujejo pritiski v prid izpolnitvi že tako želenih namer.

Slovenska oblast se je torej avtonomno odločila, da bo izvedla zelo radikalne reforme. Preganjanje s strani evrofunkcionarjev je prav tako ne moti, hitri postopki sprejemanja zakonov so jim najljubši. V danih razmerah bi bilo težko govoriti o tovrstni suverenosti slovenske države. Bilo bi pa še kako cinično trditi, da je odločanje Slovenije - in mnogih drugih držav - znotraj Evropske unije avtonomno. Kar pa ni niti najbolj problematično. V primerih, v katerih zahteva Evropska unija boljše pogoje za na primer manjšinsko prebivalstvo, se večina strinja, da neka država pač mora upoštevati naddržavne zakone. Če si v neki organizaciji, spoštuješ določena pravila. Avtonomija potem sploh ni ključni problem.

Problem pa nastane, ko na neko kompleksno vprašanje obstaja zgolj še en odgovor in ta glede na prakso v preteklosti večini ljudem ni prinesel nič dobrega. Na tem mestu pa lahko potegnemo razliko med vsiljenim pravilom naddržavne entitete, ki tlačenim zagotavlja večjo enakopravnost, in pravili, ki temeljijo na določeni ideološki prepričanosti. Na eni strani imamo težnjo po univerzalnosti glede pravic, na drugi je jasno, da trši kot postaja kapitalizem, ožji postaja krog ljudi z enakimi možnostmi.

Če smo sicer s priokusom cinizma rekli, da je Slovenija v tem trenutku suverena pri odločanju, pa je gotovo, da bodo vse te spremembe, ki se obetajo, manjšino naredile močnejšo in suverenost ljudstva krhkejšo.

Naj zaključimo z nekim drugim, bolj specifičnim pomenom suverenosti. Eno od definicij, bolj kontroverzno, je podal že preminuli nemški politični teoretik in profesor prava Carl Schmitt. Pravi takole, citiramo: „Suveren je tisti, ki odloča o izrednem stanju.“ Torej tisti, ki ima možnost razveljaviti zakone, se postaviti nad zakon. V zgodovini so bili to predvsem vladarji, v nacionalnih državah ima to pravico ponavadi predsednik, vendar je ne more uveljaviti kar zaradi določene kaprice. Toda kot opozarja italijanski filozof Giorgio Agamben, se je v sodobnih državah ta moč biti nad zakonom razpršila. V imenu neke ideologije je tako mogoče delovati zunaj prava.  V tem smislu bo Slovenija gotovo postala čedalje bolj suverena.