IZBRISANI IN BEGUNCI: V SLOVENIJI NIČ NOVEGA

IZBRISANI IN BEGUNCI: V SLOVENIJI NIČ NOVEGA

Recenzija dogodka
25. 2. 2017 - 18.00

V okviru festivala 25.obletnica izbrisa - še smo tu!, se je v petek v Socialnem centru Rog odvila javna tribuna 25. Let zakona o tujcih - kontinuum rasizma. Namen tribune je bil primerjati zakon o tujcih, ki je povzročil izbris petindvajsettisočih in današnji zakon o tujcih. Sogovorke so bile prostovoljka Jelka Zorn, ki se je ukvarjala z begunci ter izbrisani, zaposlene na Mirovnem inštitutu, ki med drugim pomagajo izbrisanim ter članici srbske protivojne organizacije Žene u crnem, ki se prav tako ukvarjajo z obema marginaliziranima skupinama.

Debata se je začela s primerjavo dogajanja v zvezi z begunci in izbrisanimi, z željo, da bi se iz preteklosti tokrat lahko kaj naučili. Profesorica na fakulteti za socialno delo Jelka Zorn je na podlagi dela z izbrisanimi in begunci v Srbiji predstavila paralele med odnosom družbe in države do obeh skupin.

izjava

Mirjana, članica organizacije Žene u crnom, protivojnega, feminističnega gibanja je poudarila še eno značilnost vseh marginaliziranih skupin, to so psihološke travme.

izjava

Staša iz organizacije Žene u crnem je izpostavila kako obstaja enaka retoriko glede Srbov,  ki se niso hoteli bojevati v jugoslovanskih vojnah in na primer sirijskih beguncev, ki se niso želeli bojevati v državljanski vojni ali proti Islamski državi.

izjava

Po vzpostavitvi podobnosti v zvezi z ravnanjem z skupinama se je pogovor preusmeril na oba zakona in predvsem na morebitne lekcije iz dogajanja okoli izbrisanih.

V zvezi z trenutnim Zakonom o tujcih je doktorica prava Polona Mozetič opozorila predvsem na izvor legitimnosti, oziroma s čim slovenska vlada utemeljuje svoje ukrepe migracijske politike.

izjava

Staša iz organizacije Žene u crnem je izpostavila pomen ljudske nepokorščine in  predstavila protest španskih zdravnikov iz leta 2012 kot uspešno in močno dejanje.  Opisani ukrep je ista, konzervativna vlada Mariana Rahoja preklicala leta 2015.

izjava

Katarina Vučko iz Mirovnega inštituta je opozorila, kako je upor proti Zakonu o tujcih boj za njegove bodoče, še neznane žrtve in da ta abstraktnost žrtev oteži tako boj proti in pripravo na posledice zakona. Zato je predlagala, da se učimo iz gibanja za pravice izbrisanih, čeprav je bilo delo skozi leta frustirajoče.

izjava

Andrej Kurnik iz občinstva pa se je odzval na vprašanje moderatorke, zakaj se okrog Zakona o tujcih “ne dogaja več” z opozorilom, kako deljenje marginaliziranih skupin v neštete kategorije zamegljuje širšo sliko, to je drsenje Slovenije proti policijski državi.

izjava

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.