Ameriška OFFenziva na Nigerijo
Višje sodišče v Kuala Lumpurju je bivšega malezijskega predsednika vlade Najiba Razaka v drugem sojenju obsodilo zaradi finančne škode in zlorabe položaja. Obtožnica je vsebovala štiri obtožbe zlorabe položaja in 21 obtožb pranja denarja. Državni tožilci so Razaka obtožili, da je izkoristil svoja pooblastila in moč kot predsednik vlade, kot finančni minister in kot predsednik svetovalnega odbora premoženjskega sklada 1Malaysia Development Berhad. Med drugim ga bremeni tudi preseganje pooblastil glede nezakonitega nakazila v vrednosti 539 milijonov evrov iz državnega premoženjskega sklada na svoje osebne bančne račune. Tožilstvo je prve obtožbe sprožilo leta 2015, pet let kasneje je bil Razak obsojen na 12-letno zaporno kazen, ko si je nezakonito prilastil 10 milijonov evrov iz sklada 1Malaysia Development Berhad. Kasneje so mu kazen zmanjšali na šest let.
Ameriško ministrstvo za vojno je sprožilo obsežni napad na pripadnike Islamske države Iraka in Levanta, krajše ISIS, v severozahodnem delu Nigerije. Tako imenovano afriško poveljstvo ameriških sil je napade izvedlo v zvezni državi Sokoto, pri čemer so jim nigerijske oblasti posredovale ključne obveščevalne in strateške informacije. Ameriški predsednik Donald Trump je ponovno ameriško vmešavanje upravičil, češ da ISIS izvaja dolgoletno nasilje nad kristjani. Nigerijska vlada je sicer napade potrdila, izmika pa se potrjevanju Trumpovih obtožb glede namernega targetiranja kristjanov s strani Islamske države. ISIS po navedbah nigerijskih oblasti v tistem delu države namreč nima uradne baze, poleg tega pa okoli 90 odstotkov prebivalstva pripada muslimanski veri.
Po navedbah organizacije Odbor za svobodo političnih zapornikov so oblasti v Venezueli iz pripora izpustile 60 ljudi, ki so bili zaprti v zaporu najvišje varnostne stopnje v Tocoronu zaradi protesta proti ponovni izvolitvi venezuelskega predsednika Nicolasa Madura. Proteste so sprožile obsodbe o neveljavnih volitvah, ko si je Maduro julija lani zagotovil tretji mandat. Policija je v obdobju protestov aretirala 2400 ljudi, 2000 pa so jih doslej izpustili. Trenutno ostajata v priporu še 902 politična zapornika.
Palestinsko ministrstvo za kmetijstvo je izdalo dokumentacijo, v kateri je zabeleženo izraelsko izvajanje ekocida na Zahodnem bregu. V zadnjem tednu so namreč sionistični vojaki in naseljenci na severnem in osrednjem delu Zahodnega brega z buldožerji porušili in izruvali več kot 8000 oljk. Ministrstvo pojasnjuje, da izraelska oblast sistematično napada kmetijski sektor in pomembne vire prehrane za Palestince.
V kurdskih soseskah Šejk Maqsoud in Ašrafija v severnem Alepu se nadaljujejo obleganja in izpadi elektrike. Spopadi potekajo med uradno sirsko vojsko in Sirskimi demokratičnimi silami, krajše SDF, začeli pa so se v ponedeljek. Po navedbah kurdskih varnostnih sil je bila v spopadih ranjena šestletna deklica in šest članov kurdskih varnostnih sil.
Japonski kabinet premierke Sanae Takaichi je potrdil osnutek novega obrambnega proračuna, ki je za več kot 9 odstotkov višji od lanskega. Natančneje, proračun je večji za 49 milijard evrov in bo skupaj znašal 668 milijard evrov. Parlament mora osnutek potrditi do marca naslednje leto. Zvišanje sledi že četrto leto zapored kot del petletne strategije obrambnega ministrstva, da obrambne izdatke dvigne na 2 odstotka bruto domačega proizvoda. Tokratni osnutek obrambnega proračuna predvideva okrepitev izdatkov za morsko obrambo, pri čemer bodo 54 milijonov evrov namenili za nakup masivnih zračnih, obmorskih in podvodnih dronov za opazovanje in obrambo v sklopu sistema Shield, ki ga bodo začeli izvajati marca 2028.
Od danes do prvega januarja je dovoljena uporaba pirotehničnih izdelkov iz kategorije F1 kot so bengalske vžigalice, pasje bombice in vžigalice s pokom. Omenjeno kategorijo je prepovedano uporabljati v stanovanjskih naseljih, zgradbah in v bližini bolnišnic. Uporaba kategorije pirotehničnih sredstev F2 in F3, mednje spadajo petarde, ostaja prepovedana. Globa za kršitev znaša od 400 do 1200 evrov. Kazen predvideva tudi zaseg predmetov.
Ob 18. uri bo potekal shod harmonikarjev na Prešernovem trgu v Ljubljani. Po besedah enega od pobudnikov protesta in koordinatorja Ljudske iniciative Dolenjske Silva Mesojedca je bil povod za organizacijo protesta pomanjkanje slovenske glasbe na ljubljanskih ulicah. Zmotil ga je zvok trubačev. Današnji shod je uradno prijavljen, zaradi česar se županu Zoranu Jankoviću igranje harmonikarjev ne zdi sporno, kot je pojasnil na novinarski konferenci prejšnji teden. Vseeno spomnimo, da je prejšnji ponedeljek mestni svet sprejel prepoved spontanih uličnih nastopov z glasbenimi inštrumenti, kar pa se nanaša predvsem na trubače.
OFF je pripravil Tim, kafico in lokum je prinesla Ajla
Dodaj komentar
Komentiraj