ANTIFAŠIZMOFF

Aktualno-politična novica
25. 1. 2021 - 15.00
 / OFF

Grčija in Turčija po petih letih danes začenjata pogajanja o krizi v vzhodnem Sredozemlju. Pogovori se bodo začeli v Istanbulu, njihov namen pa je ureditev morske meje, zaradi katere je v zadnjem letu prišlo do mnogih trenj. Številni grški otoki v Egejskem morju so v bližini turške obale, zato so vprašanja teritorialnih meja zapletena in so v preteklosti že vodila na rob vojne. Spor je dosegel vrhunec, ko je lani avgusta Turčija svojo raziskovalno ladjo Oruc Reis poslala v vode vzhodnega Sredozemlja, spremljala pa jo je majhna mornariška flota za iskanje podmorskih nahajališč nafte in plina v vodah vzhodnega Sredozemlja. Grčija trdi, da je to območje del njenega kontinentalnega pasu, Turčija pa temu oporeka. Grčija je namreč prejšnji teden meje zahodnih teritorialnih voda v Jonskem morju podvojila na 12 navtičnih milj oziroma na 22 kilometrov, kar je najdaljša razdalja še dovoljena v skladu s konvencijo Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu. Možnost konfliktov je tako vznemirjala NATO, katerega članici sta Grčija in Turčija, kot tudi Evropsko unijo. 

Današnje pogovore otežuje še dejstvo, da si državi nasprotujeta glede tega, o čem bi bilo treba razpravljati. Turčija želi razpravljati o demilitarizaciji grških vzhodnoegejskih otokov ter izpodbija lastništvo nad vsaj osemnajstimi od teh otokov. Pozivajo tudi k reviziji Lozanske pogodbe iz leta 1923, ki je urejala večino sodobnih meja Turčije. Grčija po drugi strani želi razpravo le o teritorialnih mejah. Če nobena izmed držav ne bo mogla doseči kompromisa, je ena izmed možnih rešitev tudi arbitraža v Haagu. 

Portugalski predsednik, član desno usmerjene Socialdemokratske stranke, Marcelo Rebelo de Sousa, je na predsedniških volitvah osvojil drugi mandat. 72-letni bivši televizijec ter profesor prava je bil izvoljen z 61 odstotki glasov. Protikandidatka, socialistka Ana Gomes, je pridobila 13 odstotkov, populističen, skrajno desni Andre Ventura, član stranke Chega, pa 12 odstotkov glasov. Volitev, ki so potekale med epidemijo, se je udeležilo rekordno nizko število volivcev, okoli 40 odstotkov. Portugalska v zadnjih letih ni bila deležna epidemičnega razrasta v popularnosti skrajno desnih populističnih strank, vendar pa je Venturi od leta 2019 podpora zrasla z dveh odstotkov na sedaj opaženih 12 odstotkov. Rebelo de Sousa ob ponovni izvolitvi sledi vzorcu vseh portugalskih predsednikov od konca diktature leta 1976 naprej, ki so funkcijo opravljali vsaj dva mandata.

Ob razpadu estonske vlade zaradi korupcijskih poslov prejšnjega premierja Jurija Ratasa je bil sprejet dogovor o koaliciji z vodjo Reformne stranke Kajo Kallas na čelu. Dogovor sta sklenili dve največji politični opciji - ekonomsko liberalna desnosredinska Reformna stranka ter levo usmerjena Stranka centra. Kallas bi tako postala prva estonska premierka. Zmago je žela že na volitvah leta 2019, vendar zaradi zavezništva Stranke centra z desnico in konzervativci vlade ni uspela sestaviti. Kallas napoveduje sorazmerno porazdelitev 14 ministrskih stolčkov med strankama, pri sestavi vladnega kabineta pa bo pozorna tudi na enakopravnost spolov. Koalicijo mora v naslednjih dneh uradno potrditi še parlament ter predsednik Kersti Kaljulaid.

Rusi na referendumu podprli novo ustavo
 / 2. 7. 2020
Po vsej Rusiji so čez vikend potekali protesti v podporo opozicijskemu voditelju Alekseju Navalnemu, ki so ga oblasti, potem ko se je zaradi zastrupitve zdravil v tujini, aretirale ob vrnitvi v domovino. Najbolj množičen shod se je odvil v Moskvi, kjer naj bi se zbralo približno štirideset tisoč ljudi, največ v zadnjih nekaj letih, upoštevajoč dejstvo, da so protesti potekali širom države, pa gre za najobsežnejšo protivladno akcijo v zadnjem desetletju. Proteste, ki so bili kakopak prepovedani, je policija skušala nasilno zatreti. Aretirala naj bi več kot 3500 ljudi, čeprav se podatki o dejanskem številu aretacij močno razlikujejo. Navalnemu, ki trenutno prestaja 30-dnevni priporni rok, grozi, da mu bo sodišče pogojno kazen treh let in pol iz leta 2014 spremenila v zaporno. Sojenje se bo začelo 5. februarja.

Izrael je odprl veleposlaništvo v prestolnici Združenih arabskih emiratih, Abu Dabiju. Za enako potezo so se odločili tudi Združeni arabski emirati, ki so odobrili odprtje veleposlaništva v Tel Avivu. Državi sta namreč 15. septembra podpisali mirovni sporazum, pri katerem so posredovale Združene države Amerike, da v celoti obnavljajo diplomatske vezi in normalizirajo odnose. Podobne sporazume so ob posredovanju administracije bivšega ameriškega predsednika Donalda Trumpa podpisali tudi Bahrajn, Sudan in Maroko, ki so vzpostavili tudi neposredne letalske povezave z Izraelom. Ti sporazumi, znani tudi kot “Abrahamski sporazumi”, so razbili dolgoletno arabsko stališče, da z Izraelom ne more biti normalizacije odnosov, dokler ne dosežejo celovitega mirovnega sporazuma s Palestino in jo priznajo kot državo. Palestinci so te sporazume obsodili in jih označili kot “nož v hrbet”.

Novoizvoljeni ameriški predsednik Joe Biden bo danes uradno sporočil, da bo podaljšal prepoved potovanj v Združene države Amerike tujcem, ki so bili v Veliki Britaniji, Braziliji, na Irskem in v večjem delu Evrope. Na ta seznam je dodal še Južno Afriko, kjer so odkrili novi sev koronavirusa. Bivši predsednik Donald Trump je želel tik pred iztekom mandata prepoved s 26. januarjem ukiniti, a jo je Biden sedaj uradno podaljšal. S predsedniškimi odloki je med drugim tudi poostril pravila o nošenju mask in odredil, da bodo vsi mednarodni potniki, ki priletijo v ZDA, morali v karanteno za 10 dni. Po treh dneh bodo lahko opravili test in če bo ta negativen, se bo karantena skrajšala na 7 dni. 

Na vzhodnem delu himalajskega gorovja je spet prišlo do kitajsko-indijskih spopadov. Indijska vojska obvešča o “manjših spopadih”, po poročanju s komunistično partijo povezanega Global Timesa pa so indijske čete ustavile kitajske pri poskusu vdora, pri tem pa je bilo ubitih nekaj vojakov. Na območju, ki meji na Kašmir, so spopadi potekali že lani. Trenutno poteka že deveti krog pogajanj predstavnikov vojske. Državi sta v konfliktu glede obmejnih območij, ki se raztezajo čez 3500 kilometrov, že od leta 1976, nove napetosti pa so sprožila gradbena dela na obmejnem pasu, kjer Kitajska postavlja vas z več kot 100 domovi.

Tokrat se ustavljamo v Somaliji. Kdo je novi predsednik in kakšne so možnosti za uspešno obnovo države?
 / 1. 3. 2017
V somalijskem mestu Bulo Hawo so izbruhnili oboroženi spopadi med somalijskimi silami in silami iz zveznega ozemlja Jubbalanda, ki meji na Kenijo. Spopadi so se začeli pred splošnimi volitvami, predvidenimi za prihodnji mesec. Potekajo na območju Jubbaland, ki sicer leži v Somaliji, ampak ni pod vodstvom somalijskih centralnih sil, temveč jih podpira Kenija. Podpredsednik Jubbalanda, Mohamud Sayid Adan, je novinarjem dejal, da so njegove sile, ki so nameščene zunaj mesta, bile napadane s strani vlade v Mogadišu. Obe strani sta se oklicali za zmagovalki, toda ljudje v mestu so povedali, da se spopadi nadaljujejo, veliko prebivalcev pa je tudi zbežalo. Ministrstvo za informiraje je zatrdilo, da somalijske čete nadzorujejo mesto in da poškodovanih ni bilo. Somalija je decembra prekinila diplomatske odnose s Kenijo s pojasnilom, da želijo zaščititi enotnost, suverenost in stabilnost države. Prav tako so Kenijo obtožili, da podpira predsednika Jubbalanda, Ahmeda Madobeja. Po drugi strani so kritiki sedanjemu predsedniku Somalije Mohamedu Abdullahiju Farmaju očitali, da spodbuja napetost ravno pred volitvami z namenom pridobivanja podpore. 

superzoki
Nasilna izselitev rogovcev in rušenje nekdanje tovarne Rog
 / 19. 1. 2021
Petkovega protesta v solidarnosti z Avtonomno tovarno Rog se je udeležilo več sto podpornikov. Protestniška gesla so se razlegala prek Prešernovega trga, po Poljanski cesti vse do Trubarjeve ulice, kjer so podpornike pričakali policisti, opremljeni za posredovanje proti protestnikom, ki so zaprli dostop do Roga, ki je bil, tako kot magistrat, obkoljen z vseh strani. Na nenasilno izražanje nestrinjanja z dejanji MOL-a ter izkazovanje podpore avtonomnim prostorom so policisti odgovorili s solzivcem in množičnim popisovanjem ter izdajanjem kazni. Podpornika, ki je bral javno znana imena policistov, so potegnili medse ter po pridržanju oglobili z več kot 1000 evri kazni. Kljub represiji se boj za Rog nadaljuje.

Za konec še v državni zbor, kjer poteka 22. redna seja, na kateri ministrski zbor odgovarja na vprašanja poslancev. Govor je bil tudi o delu policije v zvezi s protesti, in sicer je notranji minister Aleš Hojs o tem navrgel naslednje:

Izjava

ODPOVED: OFF sta pripravili Marja in Nicol, mentoriral je Žiga.

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.