Argentinskih molotOFFk
Mreža sudanskih zdravnikov je sporočila, da so Sile za hitro posredovanje oziroma RSF danes zjutraj zbombardirale mošejo v Severnem Kordofanu, ki se nahaja v osrednjem Sudanu, in v napadu ubile dva otroka. RSF je v zadnjih tednih po poročanju organizacije začela sistematično targetirati verske objekte. Zbombardirali so tudi cerkev v Kartumu in mošejo v El Fašerju. Poleg tega so v torek popoldne RSF napadle tudi bazo Svetovnega programa za hrano v Kadugli. V zadnjih mesecih se epicenter vojne seli iz zahodnega Darfurja v regijo Kordofan. Državljanska vojna v Sudanu traja že skoraj tri leta, začela pa se je po sporu o vključitvi RSF v sudansko državno vojsko.
Po poročanju Al Džazire je vlada nigerijske zvezne države Lagos v mestu Makoko med decembrom in februarjem izvajala operacijo prisilnih izselitev domov v rušilni operaciji, katere uradni razlog je bližina mesta električnemu vodu. Po navedbah vlade so se morali prebivalci naselja premakniti za 100 metrov, toda vlada je po poročanju lokalnega prebivalstva naselje popolnoma porušila tudi v radiju polovice kilometra ob električnem vodu. Zaradi rušitve je brez domov ostalo na tisoče ljudi, dvanajst pa jih je med rušitvami umrlo. Makoko je ribiško naselje, ki je deloma zgrajeno na vodi. Na območju živi 200 tisoč ljudi.
Več tisoč ljudi se je na pobudo Splošne konfederacije delavstva v argentinski prestolnici Buenos Aires zbralo na protestu proti reformam, ki targetirajo organizirano delavstvo. O reformah medtem razpravlja vlada na pobudo samooklicanega libertarno-anarhističnega predsednika Javierja Mileia. Reforme bi omejile pravico do stavke, zmanjšale moč sindikatov v kolektivnih pogajanjih, delodajalcem olajšale odpuščanje in znižale odpravnino. V Buenos Airesu so se protestniki spopadli s policijo, ki je proti protestnikom uporabila vodni top in solzivec. Protestniki so odgovorili z metanjem kamnov in molotovk. Antidelavska reforma je ena osnovnih postavk predsednika Mileia, ki je na položaj prišel po volitvah leta 2023. Predsednik z napadom na proletariat v Argentino želi pritegniti tuje investitorje.
Predstavniški dom Združenih držav Amerike je z 219 glasovi za in 211 glasovi proti vložil predlog zakona, ki bi odpravil Trumpove carine proti Kanadi. Predstavniški dom – spodnji dom ameriškega kongresa – sicer večinsko obvladuje Republikanska stranka, ki ima večino z 218 predstavniki. To pomeni, da so se nekateri republikanci obrnili stran od Trumpove vlade in podprli predlog zakona, ki ga je sestavila Demokratska stranka. Predlog zakona mora pred vstopom v veljavo potrditi še senat, kjer imajo demokrati večino. Kljub temu ima zakon majhno možnost za uspeh, saj lahko Trump proti sprejetju uveljavi svojo pravico veta. Da predsedniški veto ne stopi v veljavo, morata temu nasprotovati dve tretjini senata. Carine za Kanado je Trump uvedel februarja lani preko izrednih pooblastil, ki jih ima kot predsednik. V drugem letu predsedniškega mandata se bližajo volitve v kongres, ki bodo novembra letos, marca pa bodo predizbori. Trump je pred glasovanjem o predlogu zakona republikancem sicer zagrozil, da bo v primeru glasovanja v podporo predloga zakona »uničil njihove možnosti za kandidaturo na prihajajočih volitvah.«
Piloti in kabinsko osebje nemškega letalskega podjetja Lufthansa so danes začeli stavko, ki jo je organiziral sindikat družbe UFO. Stavka se je začela minuto čez polnoč in bo trajal 24 ur, v sklopu te pa je bilo odpovedanih do sto letov. Piloti stavkajo predvsem zaradi zahteve delodajalcev po višjih prispevkih za pokojnine, medtem ko kabinsko osebje zahteva zvišanje plač in boljše delovne pogoje. Poleg tega zahtevajo tudi pripravo načrta za zaposlovanje delavcev, ki bi bili v primeru odpuščanj opredeljeni kot presežni.
Kosovski parlament je s 66 glasovi za in 49 glasovi proti potrdil novo vlado Albina Kurtija po letu dni interregnuma. Mandat za sestavo vlade je Kurtiju včeraj zvečer podelila predsednica Vjosa Osmani. Pred tem je parlament za predsednico parlamenta imenoval Albuleno Haxhiu iz Kurtijeve stranke Samoopredelitev, Kurti pa s potrditvijo vlade že tretjič stopa na premierski mandat. Februarja lani zaradi nepodpore znotraj parlamenta Kurti ni mogel sestaviti vlade. Čez leto so se pogajanja o podpori nadaljevala, a bila neuspešna. Zaradi tega so bile decembra lani predčasne volitve, na katerih je stranka Samoopredelitev prejela 51 odstotkov glasov in si s tem zagotovila 57 sedežev v 120-članskem parlamentu. Volitvam je sledila sodna preiskava čez sto članov volilnih komisij, ki pa ni obrodila sadov.
Premier Robert Golob je izjavil, da je vmešavanje politike v sodstvo nedopustno, še bolj pa, če to počne tuja politika. S tem se je odzval na Evropsko ljudsko stranko, ki deluje znotraj Evropskega parlamenta, in njenega vodjo Manfreda Webra, ki sta ta teden pozvala Evropsko komisijo, naj spremlja pregon članov Nove Slovenije v Sloveniji. Specializirano državno tožilstvo je v začetku meseca vložilo obtožni predlog proti poslancu in predsedniku stranke Jerneju Vrtovcu, poslancema Janezu Žaklju in Jožefu Horvatu ter nekdanjemu predsedniku stranke in trenutnem evropskemu poslancu Mateju Toninu. Obtoženi so kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja.
Pravna mreža za varstvo demokracije in varuh človekovih pravic sta na ustavno sodišče vložila pobudo za oceno ustavnosti Šutarjevega zakona in njegovih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti v delu, ki pristojnim omogoča rubež denarne socialne pomoči. Po mnenju vlagateljev zakon krši ustavno pravico do socialnega varstva, osebnega dostojanstva in otrokovih pravic. Poleg tega zakon krši tudi načelo enakosti in prepovedi diskriminacije. Furs je namreč le med 8. in 22. januarjem izdal čez 1600 sklepov o izvršbi z možnostjo rubeža denarne socialne pomoči. Vrhovno sodišče je že sredi januarja na ustavno sodišče prav tako poslalo zahtevo za ustavno presojo glede določb, s katerimi Šutarjev zakon omogoča podaljšanje pripora z dveh na največ tri leta. Slednje je po Šutarjevem zakonu po novem mogoče v kazenskih postopkih zaradi kaznivih dejanj, za katera je predpisana kazen osem ali več let zapora. Na ministrstvu za delo so v petek sprejeli odločitev, da bo redna denarna socialna pomoč, ki je po zakonu lahko predmet rubeža, prejela novo kodo namena. Banke bodo morale razločevati med rednim denarnim socialnim prejemkom, ki je lahko predmet rubeža, in varstvenim dodatkom, v katerega ni možno posegati. Slednje zajema denarne transakcije države upravičencu za ogrevanje in pomoč, ki je vezana na pogrebe. Nova koda namena bo v veljavo stopila 20. februarja. Doma torej nič novega: ministrstvo Levice še naprej omogoča fašistične ukrepe Golobove vlade.
Dodaj komentar
Komentiraj