Arlene OFFster

Aktualno-politična novica
29. 4. 2021 - 15.00
 / OFF

O trgovinskem dogovoru med Evropsko unijo in Združenim kraljestvom
 / 28. 12. 2020
Severnoirska premierka Arlene Foster je napovedala, da konec junija odstopa s položaja. Že prej, 28. maja, se bo poslovila tudi z mesta predsednice stranke demokratičnih unionistov, poznane pod kratico DUP. Foster je odločitev sprejela, potem ko je 22 od skupno 27 poslancev DUP v severnoirskem parlamentu, pa tudi štirje v britanskem, podpisalo pismo, v katerem njej in vodstvu stranke izrekajo nezaupnico. Do notranjega upora v unionističnem DUP sicer prihaja v postbrexitovskih časih, ko se v skladu z britanskim izstopnim dogovorom na nekatere izdelke, ki prehajajo med Severno Irsko in preostankom Združenega kraljestva, spet uvajajo carine in kontrole, ne vzpostavlja pa se »trda« meja na irskem otoku, ki bi lahko ogrozila velikonočni sporazum, jamstvo za mir med Severno Irsko in Republiko Irsko. Foster je DUP vodila od leta 2015, leto kasneje je postala premierka. V zgodovino se je vpisala kot prva ženska in najmlajša oseba, ki je v Severni Irski opravljala omenjeni funkciji.

Predsedniške volitve v Moldaviji
 / 16. 11. 2020
Po tem, ko je ustavno sodišče v Moldaviji odpravilo izredne razmere - vpeljavo ukrepa za zamejitev širjenja novega koronavirusa, veljavnega 60 dni, so poslanci izglasovali na zadnji dan marca - je predsednica Maia Sandu razpustila parlament in za 11. julij razpisala predčasne volitve. Kot je dejala, upa, da bo novoizvoljeni sklic služil državi in njenim ljudem. Ne neposredno izrečeno, a jasno je ostalo upanje na konec politične krize, ki v Moldaviji traja vse od izvolitve Sandu lanskega novembra. Proevropski predsednici se je vse od zaprisege naprej zoperstavljal njen predhodnik, proruski Igor Dodon, čigar socialistična stranka z večino v parlamentu je dvakrat zavrnila imenovanje kandidatov za predsednika vlade, ki ju je predlagala Sandu. Tudi pri razglasitvi zdaj odpravljenih izrednih razmer je šlo za manever, s katerim so socialisti Sandu želeli preprečiti razpustitev parlamenta, a se bodo sedaj vseeno morali pripraviti na predčasne volitve.

O konfliktih na otoku Mindanao
 / 26. 5. 2017
Filipinski predsednik Rodrigo Duterte je dejal, da z Južnokitajskega morja ne bo odpoklical ladij vojne mornarice in patruljnih čolnov obalne straže, saj da suverenost nad teritorialnimi vodami ni tema, o kateri bi se pogajal. V isti sapi je sicer dodal, da želi z Ljudsko republiko Kitajsko, ki ji Filipini dolgujejo hvaležnost za pomoč pri deloma brezplačni dobavi cepiva proti covidu-19 podjetja Sinovac, ohraniti prijateljske vezi. Gre za zadnjega izmed odzivov Duterteja na napetosti v Južnokitajskem morju, ki si ga skoraj v celoti – ne samo po imenu – lasti Kitajska. Nedavno jih je še podžgala nepripravljenost Kitajske na umik svojega ladjevja iz filipinske izključne ekonomske cone, zaradi česar domača javnost od Duterteja zahteva odločnejši nastop od do sedaj uvedenih vaj obalne straže. Spomnimo, da je v sporu med Manilo in Pekingom glede Južnokitajskega morja odločalo mednarodno arbitražno sodišče, ki je leta 2016 v skoraj vseh točkah pritrdilo Filipinom, a do implementacije razsodbe nikoli ni prišlo, saj Kitajska arbitraže ne priznava.

Alžirski predsednik protestnikom obljubil politične spremembe
 / 12. 3. 2019
Alžirske oblasti so priprle Karima Tabbouja, enega izmed osrednjih obrazov gibanja Hirak, ki je na protestih leta 2019 k odstopu prisililo dolgoletnega predsednika Abdelaziza Boutefliko. Pred parlamentarnimi volitvami, ki bodo v Alžiriji potekale 12. junija, se v državi tako zaostruje politično ozračje in stopnjuje resentiment oblasti do Hiraka, o katerem je predsednik Abdelmadjid Tebboune ta mesec dejal, da ga sestavljajo »nenedolžni aktivisti, ki skušajo ovirati demokratični proces«.

Privrženci Hiraka, ki je v času pandemije covida-19 izgubil del svojega zanosa, so se na ulicah alžirskih mest kljub prepovedi združevanja množično ponovno zbrali februarja, ko so obeleževali drugo obletnico obstoja gibanja. Njihovo vodilo še vedno ostaja upiranje kliki, ki je nasledila Boutefliko. Nekateri aktivisti s Tabboujem na čelu so zato že sporočili, da nameravajo prihajajoče volitve bojkotirati.

Ameriški predsednik Joe Biden je na predvečer stotega dne predsednikovanja imel svoj prvi nagovor kongresu. Med ključnimi poudarki sta težnja po ponovni »izgradnji« srednjega razreda po pandemiji covida-19 in predstavitev reforme okrevanja, ki zajema načrta za delovna mesta in družine, skupaj vredna 3300 milijard evrov. Sredstva za izvedbo ukrepov iz načrtov naj bi zagotovili z obdavčitvijo najbogatejših, to je tistih, ki na leto zaslužijo več kot štiristo tisoč dolarjev oziroma tristotrideset tisoč evrov. Demokrati imajo tesno večino v obeh domovih, predstavniškem in senatu, vendar se napovedanim zakonodajnim svežnjem ob nasprotovanju republikancev – teksaški senator Ted Cruz je Bidnov govor označil za »dolgočasen, a radikalen« – pred potrjevanjem obeta dolga in zahtevna obravnava.

STA vladi zaprla dostop do tržnih vsebin
 / 1. 3. 2021
Evropska komisija je v skladu z evropskimi pravili o državnih pomočeh Slovenski tiskovni agenciji, krajše STA, odobrila 2,5 milijona evrov nadomestila za opravljanje javne službe. V izjavi za javnost so pri Evropski komisiji zapisali, da bo javno financiranje prispevalo k zagotavljanju neodvisnih novic slovenski javnosti brez neupravičenega izkrivljanja konkurence na notranjem trgu, izvršna podpredsednica in komisarka za konkurenco Margrethe Vestager pa je poudarila, da neodvisne tiskovne agencije igrajo bistveno vlogo v medijih. 

O tem, kaj današnja odločitev Evropske komisije pomeni za STA, več njen direktor, Bojan Veselinovič.

Izjava

Ob tem dodajmo, da je Vladni urad za komuniciranje prav danes zavrnil plačilo zahtevka za opravljanje javne službe STA za mesec marec. STA tako že 119 dni javno službo opravlja brez plačila, ki bi ga morala dobiti od vlade.

Vlada je oblikovala nacionalni načrt za okrevanje in odpornost, ki opisuje, kako namerava Slovenija porabiti sredstva iz evropskega programa za okrevanje. 1,8 milijarde znašajo nepovratna sredstva, ki jih podarja Bruselj, še 666 milijonov evrov pa bo država počrpala v obliki posojil. Vlada se torej vsaj za zdaj odreka skoraj trem milijardam evrov posojil, saj na finančnem ministrstvu trdijo, da se lahko prav tako ugodno in brez pogojev zadolžijo na finančnih trgih. Osnovne parametre porabe je začrtala že roka, ki hrani. Sledeč bruseljskim navodilom, bo petina sredstev namenjena  digitalizaciji, nekaj več kot 40 odstotkov pa naporom za razogljičenje.

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness