Izraelska vojska pod kritjem mednarodne osredotočenosti na ameriške volitve nadaljuje svoj krvavi pohod na Gazo in Libanon. Po navedbah izraelskih zračnih sil so v sredo tako izvedli več kot 110 zračnih napadov na Libanon in Gazo. Ponoči so v bombardiranju južne in osrednje Gaze ubili osem ljudi, dodatnih 20 pa so ubili v bombardiranju begunskega taborišča Džabalija in mesta Bejt Lahija na severu Gaze. Izraelska vojska je izjavila, da prebivalcem severne Gaze ne bo dovolila vrnitve na domove. Od klanja v Gazi na klanje v Libanonu. V bombardiranju na vzhodu Libanona je izraelska vojska ubila 40 ljudi in jih ranila vsaj 50. Izraelska vojska je izvedla tudi več bombnih napadov na osrednji Libanon in prestolnico Bejrut, kjer je bilo v bombardiranju poškodovano mednarodno letališče. Poleg povečanega obsega napadov je izraelski državni zbor sprejel tudi več zakonov, med drugim zakon, ki omogoča deportacije družinskih članov tako imenovanih »teroristov«, tudi če imajo izraelsko državljanstvo, in pa zakon, ki omogoča takojšnjo odpustitev učiteljev, ki se poistovetijo s »terorističnim dejanjem«. Absurdno poimenovano Izraelsko ministrstvo za obrambo pa se je z Združenimi državami Amerike dogovorilo za nakup 25 letal F-15 v vrednosti več kot pet milijard evrov.

Navijači pariškega nogometnega kluba Paris Saint-Germain Ultrasi so med včerajšnjo tekmo Lige prvakov proti Atleticu Madrid razvili ogromen transparent v podporo Palestini in Libanonu. Med tekmo so razvili še en transparent, na katerem je pisalo »mar življenje otroka v Gazi šteje manj kot katerokoli drugo?«. Francoski minister za notranje zadeve Bruno Retailleau je dejanje označil za nesprejemljivo in dejal, da bo od kluba zahteval dodatna pojasnila. Navijači kluba so že pred tem ignorirali prepoved Evropske nogometne zveze o razkazovanju palestinskih zastav. 

Vodja nemških liberalcev, krajše FDP, Christian Dürr je izjavil, da njegova stranka zapušča vladno koalicijo, vsi njihovi ministri pa bodo odstopili s svojih položajev. Izstop FDP-ja pomeni konec trenutne koalicije, ki jo vodijo socialdemokrati kanclerja Olafa Scholza. Dürr je pojasnil, da po mnenju njegove stranke trenutna vlada ni bila sposobna sprejeti bistvenih odločitev glede gospodarstva. Jedro spora je bila odločitev kanclerja Scholza, da odstavi finančnega ministra Christiana Lindnerja iz vrst FDP-ja. Lindnerjeva predlagana politika je bila tipična politika zategovanja pasu in je predvidevala zmanjšanje davkov in zmanjšanje financiranja socialnih programov. Scholz je po včerajšnji razrešitvi Lindnerja napovedal, da bo 15. januarja predlagal glasovanje o zaupnici, če je ne bo dobil, bo sprožil postopek za razpis predčasnih volitev. Do glasovanja o zaupnici bo Nemčiji vladala manjšinska koalicija socialdemokratov in pa Zelenih.

Zakonodajni zbor pokrajine Džamu in Kašmir je sprejel sklep, ki od Indije zahteva vrnitev statusa posebne avtonomne pokrajine. Sklep od indijske vlade zahteva, da naj se vzpostavi dialog z izvoljenimi predstavniki pokrajine glede vrnitve statusa. Status posebne avtonomne pokrajine je vlada premierja Narendre Modija leta 2019 ukinila, od takrat pokrajini vlada guverner, ki ga je nastavila indijska vlada. Sklepu so v zakonodajnem zboru nasprotovali člani Indijske ljudske stranke Bharatija Džanata, krajše BJP, ki v zboru predstavljajo opozicijo. Sklep mora pred posredovanjem indijski vladi odobriti še guverner pokrajine.

Somalski predsednik Hasan Šejk Mohamud in kancler usihajoče nemške vlade Olaf Scholz sta napovedala dogovor o deportaciji nedokumentiranih somalskih državljanov, ki prebivajo v Nemčiji, nazaj v Somalijo. Gre za še eno zaostrovanje migracijske politike tako imenovanih socialdemokratov pod Scholzevim vodstvom. Scholz s to potezo poskuša pridobiti odobravanje nemške desnice, ki že dlje časa nemške medije polni z zgodbami o migrantskih zločinih. Trditev somalskega predsednika, da je Somalija čedalje bolj stabilna država, pa je v nasprotju z uradno politiko nemškega zunanjega ministrstva. To državo še zmeraj označuje za državo z visokim tveganjem terorističnih napadov, nasilnih zločinov, ugrabitev in drugih nevarnosti. Scholz je izjavil, da je dogovor o deportacijah v interesu somalske skupnosti v Nemčiji, ki je po njegovih besedah dobro integrirana.

V mozambiški prestolnici Maputo sta policija in vojska proti protestnikom, ki nasprotujejo izidu oktobrskih predsedniških volitev, uporabila solzivec. V spopadih med protestniki in represivnimi organi je po poročanju organizacije Human Rights Watch doslej umrlo že vsaj 18 ljudi. Povod za proteste so obtožbe opozicije, da je vodilna stranka FRELIMO ponarejala rezultate volitev, v katerih je z dobrimi 70 odstotki glasov slavil njihov kandidat Daniel Chapo. Zaradi protestov je sosednja Južna Afrika za krajši čas zaprla meje z Mozambikom, v Mozambiku pa zaradi protestov ne delujejo pristanišča in pristaniški terminali.

Državna volilna komisija je določila, da so stroški vseh opravil, ki so potekala pred preklicem posvetovalnega referenduma o JEK 2, znašali 310 tisoč evrov. Pojasnili so, da med stroške spadajo nadomestila za opravljeno delo za posvetovalni referendum, poštne storitve, prevod volilnega gradiva, informacijske storitve za spletni portal eUprava in podobno. Spomnimo, da so parlamentarne stranke podporo referendumu umaknile v drugi polovici oktobra, manj kot dva tedna po začetku referendumskih opravil. 

Šoštanjski občinski svetniki so se seznanili s predlogom interventnega zakona o ukrepih za zagotavljanje toplote v Šaleški dolini. Zakonu sedaj ne nasprotujejo več, ampak v zameno pričakujejo, da bo vlada upoštevala njihove predloge. Svetniki predvsem želijo, da vlada spoštuje zaveze pravičnega prehoda v skladu z nacionalno strategijo za izstop iz premoga in prestrukturiranje premogovinh regij v skladu z načeli pravičnega prehoda.

Potem ko so stavko za 22. november napovedali v Sindikatu poštnih delavcev, so stavko za isti dan napovedali tudi v Sindikatu delavcev prometa in zvez, krajše SDPZ, drugem reprezentativnem sindikatu Pošte Slovenije. Za stavko so se odločili po včerajšnjem sestanku z vodstvom Pošte Slovenije. Delavci med drugim zahtevajo razbremenitev zaposlenih, vzpostavitev sistema nagrajevanja za bolj obremenjene zaposlene in vzpostavitev bolj varnega delovnega okolja. Vodstvo SDPZ poudarja, da so zahteve dveh sindikatov podobne in da so razmere na Pošti Slovenije kritične. Več o razlogih za napoved stavke v izjavi predsednice konference sindikata Majde Stubelj.

Izjava

OFF je pripravila vajenka Vida, moralna podpora je bil David.