Brazilski zvezni kriminalisti so nekdanjega predsednika Jaira Bolsonara obtožili kraje in preprodaje luksuznih daril, prejetih od voditeljev tujih držav. V slabih 500 strani dolgem poročilu, ki ga je objavilo vrhovno sodišče, ugotavljajo, da je Bolsonaro kriv tudi pranja denarja in skrivanja nezakonito pridobljenih sredstev. Vrednost predmetov, gre zlasti za luksuzne ure in nakit, ki jih je po informacijah policistov Bolsonaro s pajdaši nelegalno preprodajal, znaša vsaj 1,1 milijona evrov. Objava dokumenta sledi pozivu policije, ki je prejšnji teden državno tožilstvo pozvala, naj Bolsonara obtožijo pranja denarja. Tožilstvo ima po objavi domnevnih dokazov 15 dni časa, da proti Bolsonaru vloži obtožnico. V primeru, da je spoznan za krivega, nekdanjemu predsedniku in zagovorniku brazilskega vojaškega diktatorstva grozi do 25 let zapora. Bolsonaro je funkcijo predsednika opravljal do začetka leta 2023. Potem ko je na volitvah izgubil proti sedanjemu predsedniku, Luizu Ináciu Luli da Silvi, so Bolsonarjevi podporniki 8. januarja vdrli v predsedniško palačo zaradi nezadovoljstva z izidom volitev. Po nazoru svojega političnega idola Donalda Trumpa je svoje podpornike Bolsonaro uspel prepričati, da so bile volitve pokradene v prid Lule. Bolsonaro je zaradi spodkopavanja demokratičnih procesov lani junija dobil osemletno prepoved kandidiranja na volitvah.

Predsednik na francoskih parlamentarnih volitvah poraženega Nacionalnega zbora Jordan Bardella je postal vodja novonastale politične skupine v Evropskem parlamentu Domoljubi za Evropo. Skrajno desni Nacionalni zbor, ki je na evropskih volitvah v Franciji zmagal s 31 odstotki glasov, se je zavezništvu pridružil po porazu na parlamentarnih volitvah, kjer so kljub napovedim o zmagi zasedli tretje mesto. Novonastala politična skupina, katere ustanovitelj je madžarski premier Viktor Orbán, bo s priključitvijo Nacionalnega zbora postala tretja največja grupacija v Evropskem parlamentu. Njihove vrste bodo štele 84 poslancev v 720-mestnem parlamentu, zavezništvo pa sestavljajo stranke iz ducat različnih držav članic. Domoljubom so se pretekli teden priključile nizozemska Stranka za svobodo, španski Vox in Danska ljudska stranka. Ekstremno desničarski Nacionalni zbor je do sedaj bil del politične skupine Identiteta in demokracija.

Iz nemške sindikalne centrale Verdi so sporočili, da so pristaniški delavci v Hamburgu začeli dvodnevno opozorilno stavko. Za jutri so napovedali tudi protestni shod v središču mesta na severu Nemčije. Stavkajo, ker pri pogajanjih o dvigu plač z državnim Združenjem upravljavcev nemških obmorskih pristanišč, ki s pristaniščem v Hamburgu upravlja, niso dosegli napredka. V sindikatu namreč zahtevajo dvig plač za minimalno tri evre na uro, medtem ko upravljalci ponujajo dvig za le 80 centov. Naslednji krog pogajanj bo potekal v četrtek in petek. Pristaniški delavci v Hamburgu so sicer opozorilno enodnevno stavko organizirali že v sredini junija.

Zdravniška zbornica je zbrala potrebnih pet tisoč podpisov za vložitev predloga zakona o spremembi kazenskega zakonika. Ta uvaja obravnavo kaznivega dejanje napada na zdravstvenega delavca kot napad na uradno osebno. V zbornici so napovedali, da bodo predlog zakona skupaj s podpisi volivcev vložili v državni zbor v roku 30 dni. V zbornici pričakujejo, da bo predlog zakona v parlamentu sprejet, saj ga ljudje podpirajo.

Ministrstvo za zdravje je predstavilo izsledke analize o presoji umestitve gorenjske regijske bolnišnice v prostor. Za razliko od prejšnje analize, kjer so preverjali dostopnost za paciente, so zdaj na ministrstvu primerjali urbanistično in ekonomsko ustreznost lokacij. Analiza po besedah državnega sekretarja na ministrstvu Marjana Pintarja iz igre za regijsko bolnišnico izloča Jesenice, saj površina lokacije v mestu ni primerna za gradnjo. V boju ostajata Radovljica in Kranj, ki sta skoraj izenačena, a ima gol prednosti vendarle Radovljica. Po besedah Pintarja je glavna razlika med obema mestoma cena zemljiške površine, kjer bi bolnišnico gradili. Ta je v Radovljici po navedbah ministrstva nižja. Za koliko, sicer ni znano. Prav cena je tako glavni razlog, zakaj bodo na ministrstvu vladi predlagali, naj bolnišnico gradi v Radovljici. Z rezultati analize je, logično, izjemno zadovoljen župan Radovljice Ciril Globočnik.

Globočnik

Na drugi strani je jeseniški župan Peter Bohinec nad rezultati analize razočaran, saj Jesenice v celem dokumentu niso omenjene niti enkrat.

Bohinec

Vse tri občine imajo sicer do petka čas, da na izsledke analize odgovorijo oziroma na ministrstvo naslovijo pripombe. To bodo v Kranju nedvomno storili, saj so razočarani nad metodologijo analize, sporoča kranjski župan iz vrst socialdemokratov Matjaž Rakovec. Prav tako Rakovec analizo ocenjuje za katastrofalno slabo pripravljeno, pristransko in zavajujočo. Na kranjski občini razmišljajo tudi o prijavi na protikorupcijsko komisijo, znano kot KPK. O podobnem razmišljajo tudi na Jesenicah, komentira Bohinec.

Bohinec

Gradnjo regijske bolnišnice, tako kot tudi njeno lokacijo, mora sedaj potrditi vlada. Globočnik pričakuje, da bo lokacija bolnišnice v Radovljici, pri celi zgodbi pa ne pričakuje preobratov.

Globočnik

Po navedbah Pintarja je cena gradnje bolnišnice ocenjena na dobrih 300 milijonov evrov. Če zavihamo rokave, tako Pintar, lahko bolnišnico zgradimo v šestih letih.

Predsednik vlade Robert Golob bo začasno prevzel vodenje ministrstva za obrambo. Funkcijo ministra bo začel opravljati z 16. julijem, ko aktualnemu ministru Marjanu Šarcu zaradi selitve v evropski parlament mandat preneha veljati. Državni zbor je včeraj potrdil izvolitev evropskih poslancev, vlada pa je določila besedilo predloga sklepa o nezdružljivosti funkcije ministra za obrambo Marjana Šarca s funkcijo poslanca v Evropskem parlamentu. Zato državnemu zboru predlaga, da ugotovi prenehanje Šarčeve funkcije ministra za obrambo z dnem nastopa funkcije poslanca v Bruslju. Golob lahko kot premier resor vodi tri mesece, nato pa mora imenovati novega ministra.