Bregalnici OFF
Član vodstva Hamasa Halil al-Kaja je v intervjuju za Al-Džaziro dejal, da Hamas ne bo sprejel dogovora o premirju brez zagotovljene stalne prekinitve napadov, ki so od oktobra lani v Gazi terjali več kot 30 tisoč življenj. Poleg tega je izpostavil tudi zahtevo po popolnem umiku izraelske vojske iz Gaze, omogočitev pritoka humanitarne pomoči ter izmenjavo zapornikov. Najvišji izraelski uradniki so Hamasove zahteve večkrat označili za »blodnjave« in dejali, da bi umiki izraelskih sil z območja Gaze pomenil izgubo vojne. Združene države Amerike, ki so ta teden odobrile pomoč Izraelu v višini 26 milijard dolarjev, so medtem začele z gradnjo platforme na morju za prenos pomoči z večjih na manjša plovila in pomola za dostavo pomoči na kopno. Za varnost infrastrukture bodo po besedah ameriškega predsednika Joa Bidna skrbele izraelske sile.
Na Haitiju, eni od držav, v katerih je ameriški imperializem najbolj neposredno prisoten, je uradno odstopil premier Ariel Henry in prisegel devetčlanski prehodni vladni svet. Henry je ustanovitev prehodnega vladnega sveta postavil kot pogoj za svoj odstop. Položaj predsednika vlade bo začasno zasedel minister za gospodarstvo Michel Patrick Boisvert. Oborožene tolpe na Haitiju, ki imajo ogromen vpliv v državi, so Henryja dlje časa pozivale k odstopu in bile pri svojem delovanju tako vehementne, da se zdaj že bivši premier vse od februarja ni upal vrniti v državo. Prehodni vladni svet, katerega vzpostavitev je bila večkrat odložena zaradi različnih nestrinjanj, bo moral državo pripraviti na izvedbo volitev do februarja leta 2026. Prisego prehodnega sveta so že pozdravili imperialisti v Washingtonu. Tiskovni predstavnik Sveta za nacionalno varnost Združenih držav John Kirby je dejal, da je to odločilen korak k svobodnim in poštenim volitvam. Mi pa Haitiju želimo, da se čimprej osvobodi okov ameriškega imperializma.
Na kampusu eminentne pariške univerze Sciences Po so včeraj potekali protesti proti genocidu, ki ga Izrael že več kot pol leta izvaja v Gazi. Proteste je zatrla policija, ki jo je na kampus na pomoč poklicalo vodstvo fakultete. Protestniki so zahtevali, da Sciences Po pretrga vezi z univerzami in podjetji, ki so vpleteni v genocid v Gazi, in konča zatiranje propalestinskih glasov na kampusu. Študentska zveza univerze, ki jo je obiskoval tudi francoski predsednik Emanuel Macron, je v izjavi za javnost sporočila, da je odločitev vodstva univerze, da na kampus pokliče policijo, šokantna in avtoritarna. Predstavniki univerze sicer trdijo, da se je velika večina študentov po pogovoru z vodstvom strinjala, da zapusti prostore osrednjega kampusa, vztrajala pa naj bi zgolj manjša skupina, nad katero so poklicali represivne organe.
Vedno številčnejši so tudi protesti v podporo Palestincem na univerzah v Združenih državah Amerike. Protesti, ki so se začeli na univerzi Columbia v mestu New York, so se razširili na več kot dvajset univerz v državi, med katerimi so tudi prestižne in svetovno znane Yale, MIT, Berkeley, Univerza v Michiganu, Harvard in Brown. Na proteste je po navodilih ameriških političnih elit, najbolj zvestih kolaborantov pri genocidu v Gazi, nasilno odreagirala policija, ki je aretirala več sto študentov in ponekod uporabila tudi paralizatorje. Na univerzi Emory je zamaskiran policist aretiral tudi predstavnico oddelka za filozofijo, ki je sodelovala pri protestih. Zgolj nekaj ulic stran od Bele hiše v Washingtonu pa so potekali protesti študentov, profesorjev in aktivistov. Živela študentarija, živela Palestina.
V Brasiliji, glavnem mestu Brazilije, so potekali množični protesti avtohtonih ljudstev, ki od vlade zahtevajo, da uradno prizna ozemlja, na katerih živijo že stoletja, kot ozemlja avtohtonih ljudstev. Od začetka tretjega mandata predsednika Lule da Silve v začetku lanskega leta je bilo ustanovljenih 11 avtohtonih ozemelj. Pretekli teden je da Silva preklical odločitev o ustanovitvi štirih novih avtohtonih ozemelj zaradi nasprotovanja guvernerjev zveznih držav. Predstavniki avtohtonih ljudstev se bojijo predvsem, da se bo na področjih, kjer živijo, začela širša izsekava gozdov. Četrtkov shod je nastopil kot vrhunec 20. tabora svobodne zemlje. V nasprotju z dvema prejšnjima letoma predsednik Lula ni bil povabljen na obisk kampa. Avtohtona ozemlja obsegajo približno 13 odstotkov ozemlja Brazilije, večina se jih nahaja v Amazonskem pragozdu.
Evropski parlament je obsodil napad Irana na Izrael, ki se je zgodil 14. februarja aprila letos in v katerem ni umrl nihče. Hkrati pa so izrazili tudi obžalovanje zaradi napada Izraela na iranski konzulat v sirskem Damasku, ki so ga izraelske sile izvedle dva tedna prej in v njem ubile 16 ljudi. Pozdravili so odločitev Evropske unije, da razširi trenutno veljavne sankcije proti Iranu, obenem pa pozivajo tudi k dodatnim sankcijam. Evropsko unijo so pozvali tudi, naj na seznam terorističnih organizacij uvrsti iransko revolucionarno gardo. Sledeč logiki več žrtev, boljše je, k sankcioniranju Izraela niso pozvali.
Fašizem je na delu tudi v Italiji. Po poročanju Primorskega dnevnika so na dan osvoboditve izpod nacifašizma neznanci oskrunili spomenik padlim partizanom in antifašistom v Parku spomina v bližini Rima. Prav tako so bili vandalizirani tudi spomeniki v Trstu, posvečeni slovenskim partizanom, padlim v narodnoosvobodilnem boju. Smrt fašizmu, jebeš narod.
V Makedoniji je v prvem krogu predsedniških volitev pričakovano največ glasov dobila predstavnica desnice Gordana Siljanovska-Davkova. Zgodbo okrog predsedniških volitev v Makedoniji nam razloži strokovnjak Riste iz Štipa.
V stranki z najmanj vsebine v Sloveniji, malomeščanskih Socialnih demokratih so potrdili kandidatno listo za evropske volitve. Kot glavnega kandidata v ospredje boja za visoko mesečno plačo v Evropskem parlamentu pošiljajo brusljoljubca Matjaža Nemca. Poraženec zadnjih volitev za predsednika stranke Milan Brglez pa svojo pot v prestolnici evropskega kolonializma zaključuje. Nezanimivo, kajne?
Jutri ob 18. uri bo v koprskem Centru mladih že četrtič potekal socialistični bralni krožek, na katerem bo govora o zgodovini praznika skozi prizmo delavskega boja. Kaj socialistični bralni krožek prinaša lokalni skupnosti, pojasni aktivist in sodelavec Neodvisnega obalnega radia, za Koper nepogrešljivi Toni Bračanov.
O vsebini krožka več aktivist Tjuln.
Kot je omenil že Bračanov, v Ljubljani vzporedno poteka tudi marksistični bralni krožek, zato smo Tjulna povprašali, kako se krožka med seboj razlikujeta.
Naslednjo sredo bo potekal tudi protest za prvi maj, ki bo vsebinsko temeljil na delavskem boju, izvornem načelu tega praznika. Prvi maj delavstvu nazaj!
Foto: https://commons.wikimedia.org/wiki/File:%C5%A0tip_22.JPG
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj