Ameriška znanstvena skupina poroča o povezavi med povečano produkcijo soje v Braziliji in višjo smrtnostjo otrok s krvnim rakom. S statističnimi metodami so pokazali še, da je prebivalstvo prek vodovodne oskrbe kronično izpostavljeno pesticidom. Izsledke so objavili v reviji PNAS.

Brazilija je v zadnjih dvajsetih letih močno povečala proizvodnjo soje. V Amazoniji se je površina ozemlja, namenjenega gojenju soje, povečala za 20-krat in danes obsega več kot pet milijonov hektarjev. Pridelovalne površine soje na območju Cerrada, južno od Amazonije, pa so se od leta 2000 do leta 2019 potrojile na 15 milijonov hektarjev. 

Raziskovalke so v študiji prvič pod drobnogled vzele skupino otrok, ki so na območju Cerrada in Amazonije v zadnjih 15 letih zboleli za najpogostejšim otroškim krvnim rakom, akutno limfoblastno levkemijo. Zanimala jih je smrtnost kot posledica kronične izpostavljenosti pesticidom v obdobju od leta 2004 dalje, ko je Brazilija zaradi odobritve uporabe gensko spremenjene soje močno intenzivirala gojenje soje. Gensko spremenjena soja je namreč odporna na herbicide, kar pomeni, da se lahko z močnimi pesticidi, kot je glifosat, še intenzivneje obdeluje. Brazilija je druga največja porabnica vseh pesticidov na svetu takoj za ZDA.

V študiji so se znanstvenice osredotočile na ruralna območja, kjer je več kot četrtina površin kmetijsko obdelanih. S tem so izključile čim več drugih možnih tveganj za nastanek raka, denimo onesnažen zrak v mestih. V statistični test so vključile različne podatke za mestna in pogozdena območja in upoštevale socialno-ekonomske dejavnike. Izračunale so, da je na območju Amazonije in Cerrada od 226 smrti otrok, mlajših od deset let, 123 statistično povezanih s povečano rabo pesticidov. 

Povečanje števila smrti zaradi intenzivnejše pridelave soje pa je bilo omejeno le na občine, ki so bile od onkoloških centrov oddaljene več kot 100 kilometrov. To kaže, da povezava med izpostavljenostjo pesticidom in smrtnimi primeri levkemije pada, ko je zdravljenje raka dostopnejše. Akutna limfoblastna levkemija je namreč ob dovolj hitrem in ustreznem zdravljenju razmeroma dobro ozdravljiva.

Raziskovalno skupino je zanimalo, ali so vodni viri glavni vir izpostavljenosti pesticidom. Ti so pogosto vir kronične izpostavljenosti nevarnim snovem, na teh območjih pa več kot polovica ljudi kot vir pitne vode uporablja površinske vode, v katere se iztekajo pesticidi s kmetijskih površin. S testi so pokazali na statistično pomembno povezavo med smrtnostjo zaradi levkemije in izpostavljenostjo pesticidom v površinskih vodah. Prav tako so nakazali, da pesticidi v zgornjem delu povodja vplivajo na zdravje otrok v spodnjih tokih vodnih virov.

Pomanjkljivosti študije izhajajo predvsem iz kompleksnega ozadja nastanka raka, ki ga povzročijo številni okoljski in genetski faktorji. Zato direktne vzročno-posledične povezave med višjo incidenco smrtnosti zaradi levkemije in uporabo pesticidov niso potrdili, so pa pokazali na močno korelacijo. Kot opozorijo raziskovalke, osredotočenost študije samo na pridelavo soje ne izključuje možnosti, da so pesticidi v okolje prešli tudi zaradi gojenja drugih kulturnih rastlin, denimo koruze.  

Pisala je Urška.

Vir slike:openverse