26. 5. 2025 – 14.00

Brez OFFozicije

Audio file
Vir: Wikimedia Commons
Volitve v južnem Libanonu in Venezueli, Rusija in Izrael še naprej bombardirata
Vir: foto: Vanja Kovač
Audio file
10. 3. 2025 – 17.00
Nad alavitsko manjšino

Združene države Amerike so odpravile gospodarske sankcije proti Siriji, ki so jih uvedle, ko je državo vodil predsednik Bašar Al Asad. Odprava sankcij bo po trditvah ameriškega finančnega ministrstva omogočila nove naložbe in dejavnosti zasebnega sektorja. Hkrati je ameriško zunanje ministrstvo izdalo opustitev zakona o zaščiti civilistov v Siriji, kar bo po njihovih besedah tujim partnerjem in zaveznikom Združenih držav omogočilo nadaljnje izkoriščanje potenciala Sirije. Sankcije so Združene države odpravile pod pogojem, da nova sirska vlada, ki jo vodi nekdanji član Al Kaide Mohamed Abu Al Džolani, ne bo nudila zatočišča teroristom in bo zagotovila varnost vsem etničnim manjšinam.

Vir: khamenei.ir (Creative Commons)
Audio file
29. 11. 2024 – 17.00
Umik izraelske vojske iz Libanona in umik Hezbolaha za reko Litani

V južnem Libanonu je na lokalnih volitvah slavilo zavezništvo Amal-Hezbolah, ki je v 102 občinah od 272 brez opozicije osvojilo večino v občinskih svetih. V preostalih 170 občinah je kljub opoziciji še vedno pretežno zmagalo zavezništvo, saj so bile zmage opozicije precejšnja redkost. Volitev se je udeležilo 37 odstotkov volivcev, kar je 11 odstotkov manj kot pred devetimi leti. Volilna udeležba je bila višja v območjih, ki jih je Izrael v lanskem okupatorskem pohodu tako rekoč zravnal z zemljo.

Praktično brez opozicije je na parlamentarnih volitvah v Venezueli slavila tudi Združena socialistična stranka Venezuele, ki jo vodi predsednik Nicolas Maduro. Volitev se je udeležilo 42 odstotkov volilnih upravičencev in nekaj manj kot 83 odstotkov jih je glasovalo za zmagovalno stranko z zavezniki, saj je opozicija volitve bojkotirala. Volitve so prvič potekale v regiji Essequibo, ki so jo angleški in ameriški kolonizatorji pred 126 leti podarili Britanski Gvajani, česar Venezuela ni nikoli priznala. Več v OFFsajdu ob petih.

Vir: Bernard Gagnon, Creative Commons, prirejeno
Audio file
17. 8. 2024 – 15.00
O pridobivanju litija v Argentini

Rudarsko podjetje Rio Tinto je s čilskim državnim podjetjem Codelco podpisalo skupni projekt pridobivanja litija iz slane ravnice Maricunga na severu Čila. Območje je za slano ravnico Atacama na čilski meji z Bolivijo drugo največje nahajališče litija na svetu. Rio Tinto bo za 49,99-odstotni delež v skupnem podjetju Čilu plačal nekaj več kot 790 milijonov evrov. Podjetje je posledica napovedi čilske vlade izpred dveh let, da bo s pomočjo javno-zasebnih partnerstev povečala proizvodnjo litija. Litij je glavna surovina za izdelavo baterij, 60 odstotkov svetovnih zalog te kovine pa je v zgolj treh državah - Čilu, Boliviji in Avstraliji.

V jutranjih napadih izraelskih genocidnih sil na šolo v mestu Gaza je po poročanju zdravstvenih institucij v Gazi izraelska vojska ubila 33 civilistov, večinoma ženske in otroke, ki so v šoli prenočevali. V ločenem napadu na stanovanjski objekt so sionistične sile ubile še 19 članov družine, od tega pet žensk in dva otroka. Genocidni pohod je tvorba Izrael nadaljevala tudi na severu Gaze, kjer je v še enem bombardiranju šole ranila 55 ljudi. Skupno je Izrael v manj kot dveh dneh ubil vsaj 71 prebivalcev Gaze. Medtem je vlada v Gazi, v kateri ima večino Hamas, sporočila, da okupator dejansko nadzoruje 77 odstotkov območja enklave.

Ruska vojska je v noči na nedeljo izvedla enega najobsežnejših zračnih napadov od začetka vojne v Ukrajini. V napadu je Rusija po vsej Ukrajini izstrelila 298 dronov in 69 raket, ki so ubile vsaj 12 in ranile 60 ljudi. Napadi so se nadaljevali tudi v minuli noči, a o smrtnih žrtvah iz institucij ukrajinskih oblasti ne poročajo. Konec tedna sta Rusija in Ukrajina začeli tudi največjo izmenjavo vojaških in civilnih zapornikov od začetka vojne, izmenjanih bo skupno tisoč vojakov in civilistov.

Vir: Protestografija
Audio file
15. 3. 2025 – 14.00
Veliki študentski in vseplošni protest v Beogradu

Študentje Pravoslavne teološke fakultete v Beogradu so začeli blokado fakultetnega poslopja. Po informacijah časnika Danas je dekan fakultete Zoran Ranković zaradi blokade poklical policijo. Študentje in drugi protestniki sicer nadaljujejo blokado sodišča v Novem Sadu, prav tako se nadaljuje blokada rektorata v Nišu. V soboto pa je potekal protest v Zaječaru, po navedbah Arhiva javnih zborovanj se ga je udeležilo več kot tri tisoč ljudi.

Uganda je prekinila vse vojaško sodelovanje z Nemčijo in obtožila nemškega ambasadorja Matthiasa Schauerja prevratniških dejavnosti ter podpore protivladnih skupin. Schauer je namreč na zasebnih sestankih kritiziral spletne objave generala Muhoozija Kainerugabe, sicer nečaka predsednika Yowerija Musevenija. Nemčija je dolgoletna partnerica Ugande na področju vojaške logistike in tehnične pomoči.

Vir: Screenshot (trzaskowskirafal instagram), prirejeno
Audio file
19. 5. 2025 – 17.00
Prvi krog predsedniških volitev na Poljskem

Konec tedna sta v Varšavi potekala ločena shoda v podporo predsedniškima kandidatoma, ki sta se uvrstila v drugi krog volitev. Shoda v podporo desnosredinskemu kandidatu Rafalu Trzaskowskemu sta se udeležila tudi poljski predsednik vlade Donald Tusk in novoizvoljeni predsednik Romunije Nicușor Dan. Na shodu njegovega protikandidata, skrajnega desničarja Karola Nawrockega, ni bilo vidnih politikov, so pa zato prepevali domoljubne in verske pesmi.

V soboto je v Ormožu potekal kongres Slovenske demokratske stranke, na katerem je bil pričakovano in brez opozicije za predsednika stranke že desetič izvoljen Janez Janša. Glas podpore mu je namenilo 4636 članov stranke, 58 članov pa si je njegovemu vodenju drznilo nasprotovati. Rezultate komentira vodja poslancev SDS Jelka Godec.

Izjava

Prazen radio ne stoji pokonci! Podpri RŠ in omogoči produkcijo alternativnih, kritičnih in neodvisnih vsebin.

Dodaj komentar

Komentiraj

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

Napovedi